Belkanto

Tisto jutro je Roxane vremenu primerno pela Rossinija. Neko pesem, “Bella crudele”, je zapela sedemkrat. Očitno je nekaj poskušala izpopolniti, poiskati nekaj, kar tiči prav na sredi parta in česar menda še vedno ni dosegla. S Katom sta se sporazumevala po svoje. Pokazala je na vrsto v notnem črtovju, on pa jo je zaigral. S prsti je narahlo udarjala ritem po pokrovu klavirja. Kato je zaigral še enkrat. Tisto mesto je zapela brez spremljave. Potem je on zaigral brez nje. Zapela je med njegovo igro. Krožila sta drug okoli drugega, pozabila sta na občutje, obema je šlo samo za glasbo. Ko je igral uvod, je zamižala, rahlo je prikimala v znamenje, da je zadovoljna.