Belo jadro
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | perujska literatura |
Kraj in leto izida | Nova Gorica, 2002 |
Založba | Eno |
Prevod |
Vera Čertalič |
Ilustracije |
Matjaž Gruden |
Ključne besede | Medosebni odnosi |
Belo jadro je preprosta, a globoka zgodba o zakoncih Gail in Michaelu, ki se sicer še vedno ljubita, vendar vsakodnevna rutina in misel na varno finančno prihodnost vztrajno ubijata njuno ljubezen. Vedno bolj postajata odtujena in nesrečna. Michael nekega dne v knjigarni nasproti svoje pisarne najde knjigo izrekov in modrih misli in stari knjigarnar Thomas Blake mu jo proda po posebni ceni. Doma Gail pripravi romantičen večer za njuno obletnico poroke, na katero pa je Michael pozabil. Zakonca ugotovita, da bosta morala spremeniti svoje življenje ali pa bosta izgubila drug drugega. Knjiga, ki jo je prinesel Michael, ju dokončno spodbudi, da se odpovesta udobnemu, vendar žalostnemu življenju, ter se odločita uresničiti svoje dolgoletne sanje – objadrati južni Tihi ocean. Da bi rešila svoj zakon in se ponovno zbližala, se tako odpravita na dolgo potovanje s staro jadrnico Belo jadro, v prenovo katere vložita večino svojih prihrankov, vendar pa ima za razliko od modernih jadrnic »dušo«. Gail in Michael iz Nove Zelandije odplujeta proti krajem, ki jih ni na zemljevidu, in srečata ljudi, katerim čas in denar ne pomenita nič. Šele na odprtem morju spoznata, s kakšnim darilom sta bila blagoslovljena. Na potovanju se zbližata in ponovno prebudita svojo ljubezen. Njuni strahovi in želje, s katerimi se lahko poistoveti bralec zgodbe, ter skrivnost, kako živeti svoje enkratno življenje, pa so bistvo te knjige, ki nas spodbudi, naj sprejmemo tudi tvegane odločitve, medtem ko sledimo svojim sanjam.
Objavljeno: 04.10.2017 10:58:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:52
»Mnogi ljudje po svetu bi vama rekli, da vedo, kaj si želijo od življenja. Pa vendar ne spoznajo, da razmišljajo v okviru omejenih možnosti. Ni nujno, da si zares želijo biti tisto, kar so se odločili postati v življenju, saj nikoli niso videli drugačnih možnosti. Vaju dejstvo, da hoče sin zdravnika največkrat postati zdravnik, na kaj spominja? Da želi sin arhitekta postati arhitekt? Verjetno ima prste vmes tudi genetika, a to še ne pomeni, da gre za osebno sprejeto odločitev. Da bi se lahko odločil, moraš imeti izbiro. In da bi izbral, moraš imeti več možnosti. In da bi lahko svobodno razmislil o njih, moraš tvegati in poslušati glas, ki prihaja od znotraj.« (str. 146)