Benetke, pomorska republika

Ameriški zgodovinar Frederic C. Lane v svojem delu ponuja pregled nad celovito zgodovino Benetk, zajemajoč pomorstvo, bančništvo, gospodarstvo, umetnost, politične dogodke, vplivne osebnosti in demografske ter okoljske dejavnike.

Legenda pravi, da so Benetke nastale, ko so begunci iskali pribežališče pred Atilovimi Huni (l. 452). Od nekdaj veljajo za simbol lepote, umetnosti in pomorstva. Nikoli niso imele obzidja, saj jih je varovala laguna. Svoj vrhunec so doživele med četrtim križarskim pohodom leta 1204, ko so zavzele Konstantinopel ter vzpostavile mednarodno trgovinsko mrežo.

Serenissima Reppublica di Venezia je postala imperialna sila, ki se je raztezala po celotnem Sredozemlju in še dlje. Bila je edina mestna država z republikansko oblastjo, ki je trajala do njenega konca. Odkritje Amerike in oceanske trgovske poti je spodkopalo njene običajne vire bogastva in prestiža. Po vdoru Langobardov leta 568 so se začeli ljudje množično preseljevati iz notranjosti na lagune. Leta 697 so rimsko-bizantinski uradniki lagune združili v vojaško območje, ki mu je poveljeval dux (dož).

Mirovna pogodba med Karlom Velikim in bizantinskim cesarjem omenja beneški dukat kot ozemlje, ki je del bizantinskega cesarstva, vendar je dukat kmalu postal neodvisen in s tem pridobil status  vrat med bizantinskim in muslimanskim vzhodom ter latinsko-germanskim zahodom. Ko so v 9. stoletju Benečani usmerili svojo trgovino iz notranjosti (z rečne plovbe) navzven na morje, sta jim največji zaslužek prinašala trgovina s sužnji in izvoz lesa. Prepoved prodaje lesa in sužnjev Saracenom in nevernikom sta zaradi verskih in strateških razlogov prepovedala tako papež kot cesar, vendar Benečane to ni ustavilo.

Leta 1347 je beneška galeja iz Fedosije na svojem krovu v Evropo prinesla črno smrt – bubonsko kugo. V nekaj mesecih je umrlo tri petine prebivalcev, zato so leta 1485 vpeljali karanteno (štiridesetdnevno zadržanje posadke) za vse ladje, za katere so sumili, da prinašajo kugo.

Beneško ladjevje je sprva branilo bizantinsko cesarstvo in trgovanje po Jadranu, nato pa širilo svojo moč po celotnem vzhodnem Sredozemlju. Beneške ladje so uvažale žito iz Sicilije, Magreba, Egipta, Grčije, Balkana in pristanišč ob Črnem morju. V visokem srednjem veku so Benečani verjeli, da njihova oblast izhaja iz volje Benečanov, brez potrebe po legitimaciji cesarja ali papeža.

Dož Andrea Dandolo je v 14. stoletju zapisal, da je vihar zanesel Sv. Marka v beneške lagune, kjer je ustanovil oglejsko cerkev, iz katere je nastal beneški patriarhat. Dož je zgradil cerkev Sv. Marka kot zasebno kapelo.

V 13. stoletju je prišlo do pomorske revolucije z napredkom v navigaciji, gradnji ladij in oborožitvi. Nastale so prve pomorske karte in kompasi, ki so omogočili plovbo tudi pozimi. Vzdolž obale med Gradežem in Istro je patruljirala galeja, zasidrana v Kopru, ki je bilo leta 1180 najpomembnejše beneško oporišče v Istri. Istra je v Benetke pošiljala les, oglje in kamen.

Leta 1797 je Napoleon Bonaparte brez boja zasedel Benetke, saj je Veliki svet izglasoval konec republike, kar je označilo konec njihovega tisočletnega obstoja kot samostojne republike.

V prvi pregledni zgodovini Benetk, prevedeni v slovenščino, lahko preberete še več zanimivih dejstev  in bolje spoznate zgodovino Benetk.