Beograjčanke
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | srbska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | KUD Apokalipsa |
Zbirka |
Posebne izdaje |
Prevod |
Jurij Hudolin |
Ključne besede | Beograd, Družbeni problemi, Individualizem, izseljevanje, Ljubezenska razmerja, Medvrstniško nasilje, Partnerski odnosi, Ženske, ženske v družbi |
Ženski plan B
Beograjčanke je zbirka osmih kratkih zgodb, v katerih se avtor osredotoči na sodobne ženske, ki so znale ohraniti svojo individualnost v sodobni družbi. V posameznih zgodbah raziskuje različna področja življenja ženskih protagonistk: poglobi se v partnerska razmerja literarnih oseb, zanimajo ga odnosi žensk do izvorne družine, njihovo delovanje v delovnem okolju, ženske ambicije, pričakovanja, odnos do moških, razmerja moči med osrednjimi literarnimi osebami in drugimi ženskami. Protagonistke postavi v različna okolja, na čemer temelji tudi zgradba zbirke. Ta je razdeljena na tri dele, zdi se, da se z vsakim razdelkom zbirke vedno bolj oddaljujemo od kulturne pogojenosti okolja, iz katerega izhajajo protagonistke. V prvem delu so štiri zgodbe, ki se dogajajo v Srbiji, v drugem sklopu so zgodbe, kjer se s protagonistkami preselimo iz Beograda v München, London in Barcelono, zaključna zgodba (Sivi komplet) v tretjem delu zbirke doseže vrhunec odtujitve od lastnega okolja in kulture s fizično in duhovno odselitvijo v Berlin. Marojević z razkrivanjem intimnega sveta svojih žensk razgalja tudi številne značilnosti družbe 21. stoletja. Tematika zgodb je namreč zelo sveža in aktualna: virtualni socialnih stiki nadomeščajo realno medčloveško druženje, socialna izolacija ljudi je pripeljana do skrajnosti v poklicni in ljubezenski sferi, splošna ekstremna uspešnostna naravnanost potepta vsa moralna načela in daje prostor razčlovečenemu oportunizmu obeh spolov (zgodba Zadnji philipsov model)… Marojević obravnava problem izgubljenosti mladih v računalniški tehnologiji in igricah, razpadanja moralnih vrednot in medvrstniškega nasilja. V zgodbah so odlično prikazane tudi medgeneracijske kulturne razlike, bralca pritegne avtorjevo »preseganje gledanja na pamet« – v zbirki so družbene vloge spolov prikazane zelo realistično in večplastno. Tako lahko pri literarnih osebah starejših generacij še razberemo samoumevnost zahteve po ženski podrejenosti očetovi in pozneje moževi volji (zgodba Moška zgodba), a avtor morebitna bralčeva pričakovanja tradicionalnih vlog odločno in prepričljivo razbije: pri medvrstniškem nasilju so tudi dekleta lahko ekstremno nasilna in fantje tisti, ki nasilje preprečijo (zgodba Igrica), v poklicnem svetu sta lahko ženski oportunizem in preračunljivost hujša od moškega (zgodba Zadnji philipsov model), v partnerskih razmerjih lahko tudi ženske poskrbijo najprej za lastno zadovoljstvo (zgodba 25 let ljubezni). Beograjčanke je tretje Marojevićevo delo, ki je prevedeno v slovenščino (v originalu je izšlo leta 2014), pred tem je v slovenščini izšla avtorjeva zbirka kratkih zgodb Mediterani (2015) in roman Mamina roka (2017). V Srbiji je knjiga Beograjčanke v šestih mesecih doživela kar 6 ponatisov in s približno 10.000 prodanimi izvodi postala prodajna uspešnica. Delo je bilo prevedeno tudi v ukrajinščino, madžarščino in makedonščino. Marojević je v Srbiji cenjen pisatelj in prevajalec, nekatera njegova dela so bila dramatizirana, prejel je številne literarne nagrade. Zato ljubitelji njegovih del upamo, da se bodo trem delom, prevedenim v slovenščino, kmalu pridružila še druga iz bogatega avtorjevega opusa.
Objavljeno: 04.09.2023 07:38:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:52
»Nekatere stvari so se v Berlinu odvijale veliko hitreje kakor v Beogradu, ki je začel spominjati na črno-bel film v počasnem posnetku, ali pa na zelo udoben grob, v katerega človek leže že za časa življenja, v upanju, da bo čimprej umrl.« (Str. 183)