Blackout : jutri bo prepozno
Žanr | antiutopični roman, kriminalni roman |
Narodnost | avstrijska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Hiša knjig, Založba KMŠ |
Ključne besede | Civilizacija, Električno omrežje, Hekerji, Katastrofe, Kibernetski kriminal, Računalniško krmiljenje, Tehnični sistemi |
"Najstrašnejša stvar na svetu je pravičnost, ločena od ljubezni." Francois Maurias "Biti razumen pomeni povedati resnico tako, da se ne spodkopava, ampak gradi." Romano Guardini
Kako ranljiva je sodobna civilizacija brez električne energije? Na katero stopničko razvoja se vrne, brez nje? Ogrevanje na drva, umivanje v lavorju z mrzlo vodo, pešačenje, branje ob svetlobi petrolejk…, diši po podeželski romantiki. No, brez elektrike naše bivanje lahko doseže apokaliptično stopnjo. Učinek domin postane viden, celo zavohamo ga. In smrdi! Ker brez elektrike ni vode, splakovanja stranišč, kanalizacije. Plačuje se le z gotovino, seveda dokler banke še delujejo. Javni promet ugaša, prav tako razvoz živeža, bencinske črpalke ne delujejo. Kaos v bolnišnicah, domovih za ostarele postane primerljiv s stanjem na farmah živali, kjer zaradi mraza in nedelujočega prezračevanja življenja ugašajo. Bolnišnice postajajo mrtvašnice. Šibki podlegajo stampedu mišic in krvoločnosti ljudi, spremenjenih v zveri. Novinarji ne morejo z novicami do množic, internetna mreža ima luknjo, telefoni so mrtvi, vsa tehnološka čuda so spremenjena v neuporabne kose plastike. In jedrske elektrarne postanejo nuklearno orožje, ki ne potrebuje sprožilca. Odštevanje se je začelo. Takle črn scenarij nam predstavlja avtor v svoji zgodbi, kjer Piero Manzano, v vlogi modernega Robin Hooda, rešuje kar se še rešiti da. Bivši protestnik, heker srednjih let, se ob spremstvu mlade ameriške novinarke, ki sledi svoji veliki zgodbi, spusti v boj s teroristično skupino. On ne ve, kdo so oni, žal pa protiteroristična druščina policije in forenzikov ne misli tako. V svojem boju je primoran vso podporo iskati le v privlačni novinarki Lauren.
Objavljeno: 28.01.2020 17:13:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:32
Poglejte, gospod kancler, jaz sem vojak stare šole, pa vendar sem celo jaz spoznal, da se vojne prihodnosti ne bodo nujno odvijale s pomočjo pušk, tankov ali bombnikov. Odvijale se bodo tako, kot vidimo. Ne moremo – ne, ne smemo – čakati, da začne kdo streljati ali da na naša mesta odvrže prve bombe. Sovražnik tega ne bo storil, to pa zato, ker mu sploh več ni treba. Uniči nas lahko izza pisalne mize več deset tisoč kilometrov proč. Sovražnik ne potrebuje niti jedrskega orožja, ker lahko izkoristi naše jedrske elektrarne. str.326