| Žanr | družbeni roman, kratka zgodba, psihološki roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Nostalgija |
| Prevod |
Anja Naglič |
| Ključne besede | Ljubezen, Pismo, Zakonsko življenje |
Petdesetletni vodja oddelka – kar je brez dvoma zelo visoka državna funkcija – z junaškim imenom Leonidas nekega dne prejme pismo. Bledomodra ženska pisava mu pove, da je to pismo njegove nekdanje ljubimke, “intelektualne Izraelitke” Vere. Drugo pismo v osemnajstih letih, kar se je z njo spozabil. In prevaral svojo mlado, od sebe veliko mlajšo ženo Amelie, tedaj najbogatejšo dedinjo na Dunaju. Medtem ko je Leon, kot mu pravi Amelie, prvo pismo raztrgal, čeprav ga je hotel odpreti, drugo pismo prebere – čeprav ga je hotel raztrgati. Droben trenutek, katerega posledice bodo Leonidasu spremenile prihodnost. Če jim bo dopustil.
Rahločutno in hkrati silovito napisana zgodba, ki jo prebereš na dušek, njeni odmevi pa odzvanjajo še lep čas.
Objavljeno: 15.01.2016 17:37:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:05
“Leonidas je pismo prebral dvakrat, od začetka do konca, na dušek. Zatem ga je previdno, kakor dragocenost, znova vtaknil v žep. Bil je tako mlahav in utrujen, da ni zbral dovolj moči, da bi odklenil vrata in stopil iz svoje ječe. Kako smešno odveč se mu je zdaj zdel pobeg v tesnobno stranišče. Tega pisma mu nikakor ne bi bilo treba skrivati pred Amelie. To pismo bi lahko pustil tam odprto in ga ženi celo mirno podal čez mizo. Bilo je najnedolžnejše pismo na svetu, to najzahrbtnejše pismo na svetu.” (str. 21)
