Bog mi je priča

Hristovalandis je petdesetletni Grk, obilnejše postave, še živi pri starših, zapleten je še vedno tudi v življenja svojih dveh sester. S srednjo izobrazbo stagnira, zaposlen je v tiskarni, pa ostane tudi brez te službe, povozi ga čas, gospodarska kriza je tu. Z ženskami nima sreče, menda ga izkoriščajo ali pa obiskuje prostitutke. Brez denarja je in zdravja. Uteho za svoj položaj išče v cerkvi in pri psihiatru. V romanu sledimo misli grškega tragičnega junaka. Pisatelju je uspelo, menda že pred grško krizo, ko je knjiga izšla, preroško ujeti stanje duha v Evropi. Slehernik je nesamostojna oseba, žrtev sistema, šefov in družine, poznamo ta “tip”; motijo ga priseljenci, lezbijke, geji, v tem primeru tudi ženske. Je velika moraliteta, o vsem ima mnenje, seveda “pravilno”. (Vsekakor pa ima potencial:). V prostem času zahaja k prostitutkam, potem se prezira in teče k spovedi. Hlepi po vsem, česar nima; po izobrazbi, denarju, družinski sreči, obilju, celo svetosti. Knjiga so ena sama čreva, ki jih lahko sproducira vedno bolj bolan um oz.um, ki v brezupu išče izhod iz ničvredja. Briljantno ujet duh časa in s te perspektive zabavno branje.