Bonsaj

Prva laž, ki jo je Julio izrekel Emilii, je bila, da je prebral Marcela Prousta. Glede tega, kaj je bral, sicer ni lagal, toda tisto drugo noč, ko sta oba spoznala, da se nekaj začenja in da bo to nekaj pomembno, pa naj traja, kolikor bo pač trajalo, tisto noč je Julio s poudarkom v glasu zaigral intimnost in rekel, da seveda, da je prebral Prousta, pri sedemnajstih, neko poletje, v Quinteru. V Quinteru takrat ni nihče več letoval, niti Julieva starša, ki sta se spoznala na obmorski peščini El Durazna, nista hodila v Quintero, ki je bil lep obmorski kraj, potem pa so ga zasedli barakarji, in tam se je Julio pri sedemnajstih zaprl v hišo starih staršev, da bi prebral Iskanje izgubljenega časa. Seveda je bila to laž: tisto poletje je šel v Quintero in je veliko bral, toda Jacka Kerouaca, Heinricha Bölla, Vladimirja Nabokova, Trumana Capoteja in Enriqueja Lihna, ne pa Marcela Prousta.
To isto noč se je Emilia prvič zlagala Juliu, in laž je bila, da je tudi ona prebrala Marcela Prousta.