Boriški ban

Pripovedka je vzeta iz srednjeveške junaške epike. Bralec je v prvem stavku postavljen na grad Borič v Bosni, ki mu gospoduje ošabni ban. Sam o sebi meni, da mu ni junaka, ki bi se mu upal postaviti naproti. S svojimi četami se vojskuje po dolgem in počez, tudi onkraj Kolpe. Za nagrado si jemlje sužnje, ki jih nato dolga leta zadržuje v podzemnih prostorih gradu. Dokler mu njegova sestra, devojka Roža, ki je tudi skrbnica njegovemu osirotelemu sinu, nekega dne ne razodene svoje bolesti. Ona, poosebljenje dobrote in miline, trpi zaradi sužnjev, in ne on, okrutni boriški ban. Zato ban ustreže njeni prošnji, naj sužnje vendarle izpusti na prostost. A za to mu morajo drago plačati. Poiščejo naj mu junaka, ki bi se upal bojevati z njim. Suženj Mihajlo, s katerim ima še druge neporavnane račune, pa naj mu za odkupnino prinese dragocene relikvije svojih prijateljev. Jim bo uspelo? Fran Milčinski, priljubljeni slovenski pisatelj prve polovice 20. stoletja, je pripovedko zasnoval na način, da so vrednoste v njej brezčasne. Kljub starinskemu jeziku se lahko vprašamo, ali ne bi bilo lepo, če bi zmogli vedno in povsod razmišljati tako kot nam prigovarja. Nova izdaja založbe Sanje je oblikovana bibliofilsko, z vinjetami in umetniško izdelanimi verzalkami na začetku vsakega poglavja, kar daje zgodbi iz davne preteklosti še dodaten pečat. Škoda le, da ponatisu ni dodan slovarček starinskih izrazov.