Bratovščina sivega goloba
Žanr | novela, strip |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Forum |
Zbirka |
Posebne izdaje |
Ključne besede | Stripi |
Golobji blues
Ko v rokah držiš knjigo, ki te v neki meri spominja na strip, pa vendar ta to ni. Niti ni novela ne kratka zgodba, ki je opremljena z vrhunskimi ilustracijami, ampak je nekaj drugega, morda celo nekaj več. Jakob Klemenčič temu pravi pitofikcija in ta označba več kot stoji. In točno to je tudi Bratovščina sivega goloba, ki jo je Klemenčič priredil ter ilustriral. Kdo je P. S., se ne ve prav dobro, je pa verjetno precej časa presedel v »Riu«, morda pa tudi ne. Bratovščina sivega goloba je tudi nekakšen homage Seliškarjevi Bratovščini Sinjega galeba, ali pač ne. Kdo bi vedel? Morda Klemenčič, verjetno P. S., ki pa je to skrivnost odnesel s seboj v prerani grob. Kakorkoli. Če vprašate mene, je Bratovščina sivega goloba blues. Strogo začrtana zgodba, ki jo bogatijo premnoge vrhunske improvizacije. Ampak tako na zadevo gledam jaz, ostali pa si svojo sodbo ustvarite sami. Torej, knjigo v roke, vredno je!
Objavljeno: 30.12.2015 17:46:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:55
Na severu južnoameriške celine so štiri Gvajane: če jih naštejemo po abecednem redu (dejanski razpored je nekoliko drugačen), so to britanska, francoska, nizozemska (t. i. Surinam) in slovenska. Slednja, menda najbolje varovana skrivnost slovenske diplomacije, je najmanjša od njih. V njej se je znašel Ivo pred nekaj tedni in ničesar si ni želel bolj, kot priti ven. (str. 87)