Bridkost je stvar s peresi

Ta pripoved je pripoved o žalovanju, literarno preoblečenem v podobo Vrana, ki se naseli v ovdovelem očetu ob nenadni in daleč prehitri smrti žene in mame njunih dveh dečkov. Vran je šablona, je zdravnik in prikazen, je mit, je sentimentalno okrilje žalujočemu, je travmatični glas in zamrznjena volja do življenja. Je strtost, ki drobi navznoter. Je iskanje odgovora. Je sesutje meje med resničnostjo in domišljijo, delirij. Je oklepanje bolečine spričo strahu, da bi pozabili: pozabili–izpustili, ljubljeno in delež sebe v tem. Je pogrešanje, ki je tudi fizično. Pogrešanje, ki boli in se ozira v nekaj, česar ni več, in prav tega – ni – tega ne (z)moremo prenesti. Vran uprizarja ta boj. Boj, ki se odvija zaradi nemoči pre-boja. Ampak Vrana je potrebno izpustiti. Potrebno je pre-živeti in živeti dalje. Vsak ima kdaj svojega Vrana, črnega, strašnega, mučnega in porogljivega, Vrana, ki kljuje in vztraja, dokler ga ne potrebujemo več. Ko odžalujemo, izpustimo mučnino in zaživimo naprej, v prihodnost, takrat Vran, ta »negativec z mehkim srcem«, odide. To avtor tenkočutno prikaže, s pripovedjo, ki je in ni poezija, pa uprizori brezmejnost izraza besedne umetnosti in bridkosti žalovanja postavi unikaten literarni spomenik. Za sladokusce.