Caballero

Kaj je za starša hujšega, kot da ga pokličejo z urgence zaradi edinega sina? Na srečo pa se ni zgodila prometna nesreča. Genaro, trinajstletnik, se ga je namreč preveč napil in na srečo pristal v bolnici, kjer so mu pomagali. Genaro točno ve, kaj sledi, besen oče, ki bo iskal način, da ga spravi v red in užaloščena mama, ki mu načeloma nudi zaščito in razumevanje.
Genaro je namreč v srednji šoli iz najboljšega dijaka v nekaj mesecih postal najslabši, no le še en sošolec ga prekaša in to tisti, s katerim sta se skoraj do smrti zapila. Genaro pričakuje hude sankcije, zato ga toliko bolj preseneti, da ga bosta starša za tri tedne poslala na počitnice v Španijo, k maminemu bratrancu Pepitu.
Pepito ima v Španiji pasji azil hrtov, kjer pomaga stopetdesetim zavrženim psom. Genaro pa seveda ne ve kaj ga čaka. Že prvi dan dobi kup zadolžitev, predvsem je na prvem mestu čiščenje pesjakov in hranjenje psov. Predstava o idiličnih počitnicah v Španiji se hitro razblini.
Stvari se prijetno zapletejo, ko spozna Lucy, prostovoljko v azilu. Lepotica, ki mu olajša težke dneve, ki si kar sledijo in poskrbi za zanimivejše dogodke. Vsakič, ko Genaro obupa in si zaželi vrnitve domov, se zgodi nekaj pretresljivega, kar ga pripravi do odločitve, da bo vztrajal. Še posebej, ko spozna, da ima tudi sam kup vrlin in znanj, ki jih lahko uporabi za pomoč azilu.
Njegovo računalniško znanje omogoči, da za azil postavi blog za posvojitev psov, izkaže se kot odličen francoski slaščičar in ne boste verjeli, tudi šivati zna. Ko pride do napada na azil in na Pepita, pa s pomočjo telefona posname dogajanje in končno priskrbi dokaz, da sta brata Gonzales pošasti, ki ne le da mučita pse, ampak se spravljata tudi na Pepita in njegov azil.
Poleg opisov groznih dejanj mučiteljev, je v knjigi v ospredju ljubezen do psov, prijateljstvo in optimizem, navkljub vsemu hudemu, kar se dogaja. Knjiga, kjer se boste nasmejali, jokali in upali, da dočakate srečen konec.