Camino : po stezi zvezd
Žanr | dnevnik, spomini |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2007 |
Založba | Obzorja |
Prevod |
Miriam Drev |
Ključne besede | Camino, Pohodništvo |
K naboru vnešenih knjig o Caminu, dodajam prvo od vseh, knjigo slavne ameriške igralke, oskarjevke Shirley Maclaine, s podnaslovom: Po poti zvezd. Vnašam jo tudi zato, ker gre za daleč najbolj “odbito” zgodbo s Camina.
Shirley je pot opravila že leta 1994, ko je bila stara že preko 60 let. S sabo je vzela zelo malo opreme, le 4 kilogramski nahrbtnik, kar jo prav tako uvršča na vrh seznama. Še več, proti koncu poti je ugotavljala, da je še toliko, kolikor je je vzela s sabo, bilo preveč. Menila je, da romar potrebuje le svežo vodo, dober klobuk in dobre čevlje. Njena pot je bila posebna tudi zato, ker se je morala izogibati vsiljivim novinarjem, eden teh je vdrl celo med njeno večerno kopeljo. “Odbita” pa je ta pot zato, ker je Shirley med pohodom doživljala razna razodetja, regresije, privide, zato, ker ima očitno nadnaravne sposobnosti, domišljijo ali pa, nesramno rečeno, le zaradi kakih blodenj, prividov, saj, kot sama pravi na koncu:” V mesto sem prispela razčlovečena, brez občutka zase. Želela sem prehoditi še 11 km, čeprav nisem bila zmožna narediti niti koraka. Sonce je žgalo na polno, moja hoja pa je bila nekje na meji med blodnjo in bedo.” Je pa res, da na Caminu tečejo zmajeve črte, katerih energija povišuje število treslajev snovi, iz katere so sestavljeni človeški možgani. Takšna spodbuda v človeku prebudi celovitejšo, globjo zavest in zvabi na dan podatke, ki so bili pred tem potisnjeni na dno. Ne glede na vse, štejejo njena koristna spoznanja; da smo preveč materialistični, da se premalo prepuščamo in da se Camino prične šele ko je konec poti. Koristne so informacije o bivalnih razmerah, opremi, poti nasploh, sopotnikih. Po tej izkušnji je Shirley korenito spremenila stil življenja.
Objavljeno: 09.05.2022 13:27:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:29
V mesto sem prispela razčlovečena, brez občutka zase. Želela sem prehoditi še 11 km, čeprav nisem bila zmožna narediti niti koraka. Sonce je žgalo na polno, moja hoja pa je bila nekje na meji med blodnjo in bedo.