Čarovniški vodnik za peko vražjih piškotov

“Magi, veliki čarovniki, ki služijo vojvodinji, lahko lučajo ognjene krogle, ruvajo gore z zemljskega površja, ozdravijo umirajoče ali svinec spremenijo v zlato. Jaz pa znam samo speči okusen kruh, ko imam dober dan. In občasno vzrediti mesojede droži.” Štirinajstletna sirota Mona svoj čarobni dar s pridom uporablja v tetini pekarni, kjer peče medenjake, buhtlje, tortice, cimetove rolice in druge dobrote.

Ljudje s čarobnimi darovi so redki in ne najbolj priljubljeni; v Viti Reki, kjer živi Mona, je družba še kar strpna in se obiskovalci pekarne zabavajo, ko Mona piškotom ukaže, naj plešejo, vseeno pa se najde kdo, ki po kruh zaradi dekličine prisotnosti ne prihaja več. Magike pa sovraži še nekdo – serijski morilec, ki nekega jutra truplo pusti kar na tleh pekarne in ga Mona najde, ko pride zjutraj na delo. Vplete se vrh mestne države na čelu s trenutno vladarico, vojvodinjo, in Moni nenaklonjeni uradni preiskovalci serije umorov.

Izkaže se, da Mono njena čarobna moč lahko spravi v resne težave preprosto zato, ker se je slučajno rodila z njo, zato mora paziti, komu lahko zaupa in komu ne. Je to brezdomni fantek Vretenc brez čarobnih moči, morda čudaška Molly, ki lahko oživlja mrtve konje? Serijski morilec ne počiva, državni preiskovalci prav tako ne. Monina preprosta, a domiselna uporaba piškotov, kruha in peciva lahko predstavlja ne le uspešno kljubovanje lakoti, temveč razliko med življenjem in smrtjo na begu pred nevarnostjo – morda pa tudi način, da zaščiti sebe in tiste, ki jih ima rada. Dekle se trudi v še tako mračni situaciji ohraniti bistro glavo in videti svetlo stran vsega, pogosto pa tudi želi naivno zaupati v dobro slehernika in v družbo, kjer magiki in ne-magiki lahko mirno sobivajo.

T. Kingfisher je psevdonim ameriške pisateljice Ursule Vernon, ki je za Čarovniški vodnik za peko vražjih piškotov je prejela nagrado Locus za najboljše mladinsko fantazijsko delo, čeprav je spočetka knjigo težko objavila, saj se je številnim urednikom za otroke zdela premračna. V slovenščini jo beremo prvič.