Čas čudežev
Žanr | fantastični roman, mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2013 |
Založba | Zala |
Prevod |
Miha Sužnik |
Ključne besede | Odnosi |
Žanr | fantastični roman, mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2013 |
Založba | Zala |
Prevod |
Miha Sužnik |
Ključne besede | Odnosi |
Mednarodna knjižna uspešnica je tudi pri nas naletela na odličen odziv, roman je bil tako leta 2013 nagrajen z Zlato hruško. Zgodba se odvija fiktivno, razgrinja jo enajstletna Julia, ki se nekega jutra prebudi v lep in sončen dan. Sprva ona ter ostali ljudje sprememb ne zaznajo, a počasnejša rotacija Zemlje kaj kmalu prinese občuten vpliv na živa bitja. Spremenjena gravitacija planeta se nezadržno nadaljuje, v ljudeh pa prihaja do psiholoških razpok. Reakcije ljudi so različne, od kaotično impulzivnih do umirjeno vdanih in tudi Julia doživi kar nekaj turbulentnih družinskih ter prijateljskih situacij. Vlada miri prebivalstvo in vztraja pri prilagajanju razmeram, a »sindrom upočasnjevanja« je kljub temu pri nekaterih razdiralen in čez leta se zdi, da vodi človeštvo po poti k izumrtju. Avtorica je ustvarila izvirno, prepričljivo in subtilno pripoved, v kateri besedilo teče opojno poetično. V zgodbi ne manjka modrosti in polno bogatih podrobnosti upočasnjevanja, najbolj pa v njej blesti mlada deklica v luči skrajno spremenjenega sveta, v katerem učinki strahu in negotovosti razgrajujejo človeške odnose.
Objavljeno: 02.12.2014 11:56:03
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:15
Tiste noči sem skozi teleskop več ur opazovala Sylvijino hišo, da bi zagledala očeta. Z daljšimi dnevi so Sylvijine navade postajale vse bolj nenavadne. Vsako obdobje teme je poniknila v svojo hišo. Medtem ko so okna v soseski žarela cel dan, je imela ona vse ugasnjeno, kot da se je naučila spati dvajset ur skupaj. Če bi šel na temno popoldne kak tujec mimo Sylvijinega dovoza, bi si lahko mislil, da je hiša prazna ali da je lastnik nekam odpotoval. Preden se je sonce spet dvignilo, sta na njenem dovozu pristala že dva jutranja časopisa. Na bele noči pa je Sylvija spet zaživela. Videla sem, kako so njeni prsti drseli po klavirju še dolgo potem, ko so sosedje že spali. Ob polnoči je okopala vrt. Medtem ko smo ostali sanjali, je tekla.