Čas ob zori: leta petdeseta

35 zgodb oziroma poglavij se odvija v nekem mestecu na Primorskem v začetku petdesetih let 20. st. Književne osebe – dijaki v dijaškem domu, učitelji, vzgojitelji – pripovedujejo o sebi: o dvomih in dilemah, o domotožju in prvih ljubeznih … V svojih izpovedih pa govorijo tudi o hudih izkušnjah in doživetjih, travmah zaradi vojnih grozot ter o zmotah (takratne) politike. Černigojevo besedje je primorsko obarvano, zakaj kot sam pravi: Tako sem videl, da moram iti nazaj, k svojemu … jeziku. Koliko lepih besed sem enkrat že govoril, a sem jih opustil in jih zamenjal z drugimi, kot sem takrat mislil, bolj »slovenskimi«!