Celica št. 2
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
Založba | ǂZaložba ǂLitera |
Zbirka |
Piramida |
Ključne besede | Lokalne oblasti, Občine, Politični odnosi |
Gregor Kosi, rojen 1975 v Mariboru, diplomant sociologije kulture in zgodovine, je slovenski literarni javnosti znan po zbirki zapisanih vsebin radijskih oddaj Fragmenti odseka B: primer Stalker (Subkulturni azil Maribor, 2002) ter pesniški zbirki Mik mik (Subkulturni azil Maribor, 2007), s katerima pronicljivo in ironično izraža kritično držo mladega človeka do družbenega časa, v katerem živi. Po aktivnem udejstvovanju na mariborski kulturni sceni je Kosi leta 2012, 2013 svoje mesto našel tudi v vstajniškem gibanju in njegovih lokalnih posledicah, kar je služilo kot snov romanesknemu prvencu “Celica št. 2”.
Junak romana, soimenjak Kafkove novele Preobrazba, Gregor Samsa, dobrohoten aktivist, ki verjame v spremembe, po lokalnih volitvah nastopi službo županovega svetovalca za družbene zadevnosti v mestecu Srednjega Poevropljenja, a kmalu ugotovi, da nima moči karkoli spremeniti, saj s svojo utopično aktivistično držo izgubi smer razvoja občinske mašinerije kot tudi zaupanje župana in najožjih sodelavcev. Z načrtnim odvzemanjem dela, pristojnosti in moči, kar privede do odpovedi in preselitve, izgublja smisel samega sebe, se poglablja v tesnobo razočaranja, se bori z občutki nedokazane krivde, počuti se kot “divja žival ujeta v daljnogledu lovca”. Hodniki se širijo, sodelavci oddaljujejo, roman prežema sanjsko vzdušje nesigurnosti, tesnobe, strahu, ki spominja na občutenje sveta Kafkovih junakov, s tem, da Kosijevega prežema velika mera ironije in cinizma. S humorjem prežeta refleksija je prisotna predvsem v odnosu junaka do lika župana, ki ga zdegradira na telesno in ga oropa vsakršne avtoritete.
S svojim stilsko raznolikim, drznim in inovativnim jezikom, ki kuje nove besede (prosluh, umetje, mamasto, prežitek, navdušek, mandatovati …), z bogatimi medbesedilnimi vstavki na širok spekter umetnosti (glasbene, filmske, literarne, najsibo klasične ali popularne) in sočnimi opisi vsakdanjih uslužbenskih dolžnosti ali brezdelja drži bralca v pozornem zanimanju do zadnje strani romana, čeprav ga s strukturo romana in s prvo ali tretjeosebnim pripovedovalcem vozi po nelinearnih prostorsko časovnih koordinatah junakovih misli.
Knjiga,ki sta jo oblikovala Matjaž Wenzel in Primož Žerdin, je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najbolje oblikovano prozno knjigo.
Objavljeno: 01.12.2016 16:48:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:27
“Molilni štab je sprva začudeno gledal in molčal. Dolgo je molčal, ali pa je to dejstvo Gregorja tako presenetilo, da so se sekunde valile v nedogled. V njihovih očeh se je počasi nabirala jeza, prav posebna jeza, v pretežno neškodljivi podobi vidna pri otrocih. Pomnožena jeza človeške živali, ki kar ne more verjeti, da je ob njej nekdo, ki ne deli navdušenja, ki ne deli skoraj vzhičenosti ob njeni domislici. Gregor Samsa ji je pravil jeza nove generacije, ira infatilia pura, jeza ljudi odraslih ob večnem hvaljenju ali spregledovanju napak, v sobah enakomislečih in podobno cepetajočih figuric, ki težko sprejmejo, da nekdo ne pade na tla in ne umira od sile, ker so si nekaj namislili, v tem primeru celo spisali. Po takem naprezanju in ob takem vložku, sploh pa na takem mestu in v tem času bi vsakdo moral pihati od navdušenja in odobravanja!” (stran 84)