Četnarc : (razcefrani spomini)
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2016 |
Založba | samozal. S. Spetič |
Ključne besede | Spomini |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2016 |
Založba | samozal. S. Spetič |
Ključne besede | Spomini |
Stojan Spetič, novinar, tržaški Slovenec, politični delavec in senator v italijanskem parlamentu, nas v svoji knjigi Četnarc popelje v čas svojega otroštva in odraščanja na Katinari ali Četnari, kot ji pravijo domačini, nekoč slovenski vasi v neposredni bližini Trsta. Sedaj je to tisti del Trsta, kjer se bohoti kolos tržaške bolnišnice, v času Spetičevega šolanja pa je bil Trst tako oddaljen, da so srednješolci čez dan bivali kar v dijaškem domu. Iz prijetno napisanih, kot jih sam imenuje »razcefranih spominih«, veje vzdušje povojnih let, spoznamo življenje njegove ožje družine s pokončnim (telesno in politično) očetom Maksom, mamo Meri in bratom Marjanom, ki je bilo tesno prepleteno z vso žlahto: nonami in nonotomi, strici in tetami, sestričnami in bratranci. Kot zavedni Slovenci so otroci kot taborniki počitnice preživljali v različnih slovenskih krajih in tudi na dopust so s starši hodili v slovenska letovišča. Spoznamo pa tudi življenje slovenske skupnosti, ki je bila kljub različnim političnim prepričanjem na vasi še zelo povezana, pa tudi življenje v katinarski fari, razne posebneže in vaške dogodke, pa življenje mladih in njihove prve korake na poti k odraslosti in družbenemu angažiranju.
Objavljeno: 24.04.2017 08:56:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:42
»Zadnje razrede osnovne šole nas je učila Anica Kalanova, izredna učiteljica, ki je bila med ustanovitelji Galeba. Stanovala je prav pod našo hišo, nad Gelmotom. V spominu nam bo verjetno ostala, ker nas je navdušila za knjige. Prišla je v razred in nam predzadnjo uro začela nekaj brati. Spominjam se Lassie in Kočo strica Toma. Brala je tako dolgo, dokler ni prišlo v pripovedi do napetosti. Takrat je knjigo zaprla in rekla: »Če hočete vedeti, kako se nadaljuje in konča, pojdite v Lonjer, kjer je knjižnica. Gospodična Tončka Čokova vam bo rada volje posodila in tudi kaj svetovala. » (str. 71)