Čez gore in čez morje

Soraja je afganistanska deklica, rojena v majhni paštunski gorski vasici, ki zaradi starodavnega običaja odrašča kot fant po imenu Samir, rojena je namreč kot sedma hči. Preoblečena je v dečka, zato lahko hodi v šolo in se prosto giblje po vasi. Vsako pomlad pridejo v Sorajino vas Kučiji, to so potujoči paštunski nomadi, ki tukaj mimo nadaljujejo pot do svojega poletnega tabora v afganistanskih gorah. Soraja se vsako leto veseli njihovega prihoda v vas, predvsem Tareka, dečka, ki pripoveduje čudovite zgodbe. Afganistan je nemirna dežela, kjer že leta in leta ni miru. Leta 2014 so se mednarodne varnostne sile umaknile in deželo je zajel nov val izseljevanja. Še posebno težko je v paštunskih gorskih vaseh in ena izmed njih je Sorajina domača vas. Vse se spremeni, ko z gora pridejo talibi, ki ponovno trpinčijo prebivalstvo. Zaradi Soraje grozijo tudi njeni družini, ki se odloči, da jo pošlje v Turčijo, po skrivnih poteh. Vsi verjamejo vanjo, ker je bistra in v svojem “fantovskem” življenju se je naučila preživeti na cesti. Tudi Tarekov oče se odloči, da bo enega izmed svojih štirih sinov poslal v tujino, ker postaja njihov način življenja vse bolj ogrožen. Obe družini žrtvujeta vse prihranke za njuno pot v tujino, kar pa ni dovolj za pohlepne tihotapce. Čez gore potujeta vsak v svoji skupini, pot je težka in neusmiljena. Tukaj ni prostora za obup in strah. Tarek se v težkih trenutkih v mislih pogovarja z Džamalom, zvestim pasjim prijateljem, ki ga je povsod spremljal, na poti pa ga zelo pogreša. In tam v gorah se za kratek čas njune poti prekrižajo… Kasneje se skupini spet ločita, vsaka po svoje prečkata morje. Še veliko preprek morata premagati osrednja junaka in le silovita volja do življenja, dobri ljudje ter upanje ju pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer pa ni nič tako rožnato, kot so jima govorili. Pisatelj je v roman vpletel stranske like, resnična prizorišča mladih beguncev iz Afganistana, s katerimi se je pogovarjal, vendar so želeli ostati anonimni. Čudovita zgodba o nekem, nam zelo tujem svetu. Hkrati pa zgodba o hrepenenju, razočaranju, pogumu in prijateljstvu. Predvsem pa, kot je zapisal pisatelj v sklepu, je Afganistan verjetno najbolj izgubljena dežela, kar jih je, saj simbolizira teror vsega sveta.