| Žanr | družbeni roman, problemski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Zagorje ob Savi, 2018 |
| Založba | Ocean |
| Prevod |
Boštjan Gorenc |
| Ključne besede | Mladostniki, Prijateljstvo, Šole, Vrstniki |
Avtorica R. J. Palacio, s pravim imenom Raquel Jaramillo, nam v mladinskem romanu Charlottina zgodba odstira dekliški pogled na dogodke v Beecherjevi osnovni šoli. To v petem razredu začne obiskovati tudi August Pullman – Auggie, fant s hudo deformacijo obraza (več o njem v romanu Čudo in Julijanova zgodba). Pripovedovanje je prvoosebno, bralcu pa prinaša raznotere zgode in prigode. V ospredju je prijateljstvo, prikazano tudi v presečnih množicah in z Vennovimi diagrami, pomembno vlogo pa imata oznaki »vpeljevalna prijateljica« in »prijateljska prijateljica«. Gre za odličen prevod Boštjana Gorenca, posamezni slengovski izrazi (esemes, bestičke, čustvenček, tenskič idr.) pa nas še toliko bolj vpeljejo v živahen vsakdan »petarčkov«. Zgodba se začne in konča s slepim harmonikarjem Gordyjem, dolarjem in besedami »Bog blagoslovi Ameriko«. Vmes pa se zgodi marsikaj: od nabirke plaščev za brezdomce, plesnega nastopa, ljubezni, podelitve spričeval in Beecherjeve nagrade ter sklepanja novih prijateljstev – tudi z Auggijem. Sodelujoči se strinjajo, da se vse začne z drobnimi koraki. Smešno se jim zdi, kako lahko nekoga poznaš vse življenje, pa ga dejansko sploh ne poznaš.
Objavljeno: 28.08.2018 08:58:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:25
»… če bi bilo to čisto običajno leto, kakor katerokoli drugo, bi medaljo najbrž dobila ti, Charlotte. Zaslužiš si jo – ne samo zaradi vsega truda z nabirko plaščev, ampak, ker si, kot sem ti prejle povedal, resnično prijazna do vseh. Še zdaj se spomnim, kako si že od samega začetka, ko sem te prosil, da bi bila Auggijeva vpeljevala prijateljica, to vlogo sprejela predano in brez okolišenja.«
Sem že omenila, kako mi je všeč, da uporablja odrasle besede in predvideva, da jih razumemo?
»Ampak kot veš,« je nadaljeval, »je to leto vse prej kot običajno. In ko sem razmišljal o tej nagradi, razmišljal o tem, kaj predstavlja, me je spreletelo, da je lahko več kot zgolj obeležitev dela za skupnost – ne da bi ga želel razvrednotiti!« (del ravnateljevega pogovora s Charlotte; str. 130-131)
