Človek, ki je kadil Biblijo: pretresljiva zgodba o nekdanjem zaporniku

Wilhelm Buntz ima za seboj težko zgodbo. Že kot dojenčka se ga je mama hotela znebiti. Oče je bil čustveno nedostopen in nasilen. Wilhelm je živel v rejniških družinah, v raznih domovih in potem zaradi kriminalnih dejanj skoraj 15 let presedel v zaporih. Tudi tam se je pretepal in poskušal zbežati, zato se je večkrat znašel v samici. Samote se je pravzaprav veselil. Na mizi je našel biblijo. Zaradi tankih listov se mu je zdela primerna za zvijanje cigaret. Vsak iztrgan list pa je, preden ga je pokadil, skrbno prebral. Tako je pokadil celo staro zavezo, dokler ga ni presunil stavek iz nove zaveze: priznajte svoje grehe in vam bo odpuščeno. Sodniku je napisal dolgo pismo in priznal vsa svoja slaba dejanja, tudi tistih sto, ki mu jih na sodišču niso mogli dokazati. Počutil se je lažjega in v duši svobodnega. Ko so ga izpustili na prostost, je našel delo kot pometač, začeli pa so ga tudi vabiti v razne župnije, kjer je pričeval o svojem spreobrnjenju. A ljudje so bili prijazni le na videz. Kdo bi zaupal nekdanjemu kriminalcu, ki je nehote celo ubil dva človeka? Ko je opazil, da povsod pred njim zaklepajo vrata omar iz strahu, da bi kaj ukradel, ga je to zelo prizadelo. Še enkrat se je vrnil na rdeče ulice in postal osebni stražar zloglasnega zvodnika. A kmalu je ugotovil, da to ni njegova pot. Ponovno je začel delati, povrnil dolgove, potoval po Nemčiji in obiskoval vse, ki jih je kdaj prizadel, oškodoval in ranil, ter se vsakemu posebej opravičil. Eno leto je preživel v Južni Afriki in se srečal s tamkajšnjimi kristjani. Po vrnitvi je našel delo v ustanovi za ljudi s posebnimi potrebami in tam kot socialni delavec delal do upokojitve. Je srečno poročen in ima že dva odrasla sinova. Zgodba je napeta in napisana duhovito, z velikim občutkom za ljudi in njihove bolečine.


Prevod dela: Der Bibelraucher. , 2.000 izv., Predgovor k slovenski izdaji / Ante Vučković: str. 9-12.