Človeško telo : vodnik za stanovalce
Žanr | poljudnoznanstvena knjiga |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Samo Kuščer |
Ključne besede | Anatomija, Bolezni, Človeško telo, Zdravljenje, Znanstvena odkritja |
"In potem nas ni več. Dokler smo bili živi, pa je bilo lepo, kajne?" (str. 396)
Ali veste, kje je vranica in kaj počne? Kolikokrat na dan vdihnete, pomežiknete ali pogoltnete?
Večina ne pozna natančnih odgovorov na ta vprašanja, saj nam o tem ni treba razmišljati. Naše telo to počne samo, neprestano, iz dneva v dan. Z njim se začnemo podrobneje ukvarjati šele, ko gre kaj narobe. Ko je Bill Bryson odkril, da ima samo eno ledvico, je sklenil, da mora o človeškem telesu izvedeti še več. In res mu je uspelo. V knjigi nam predstavi človeško telo in bolezni, ki nas tarejo. Besedilo popestri z zgodbami o odkritjih, o bolj in manj uspešnih zdravnikih ter njihovih (ne) uspešnih načinih zdravljenja (verjetno smo vsi veseli, da puščanje krvi ni več v modi). Opomni nas tudi na spregledane in pozabljene posameznike, ki so pomembno vplivali na razvoj medicine. Ena izmed teh je Nettie Stevens, ki je odkrila kromosom Y (dolga leta se je odkritje pripisovalo Edmondu Beecherju Wilsonu, ki je do odkritja prišel v skoraj istem času).
Za konec pa … Če bi vam naročili, da narišete srce, kakšnega bi narisali? Ste se kdaj vprašali, zakaj srce narišemo v obliki srčka (❤️)? V taki obliki se je prvič pojavilo na slikah v severni Italiji, v zgodnjem 14. stoletju. Nihče ne ve, zakaj. Tako kot še vedno ne vemo vsega o človeškem telesu.
Objavljeno: 11.04.2023 11:08:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:04
Spolnost morda res razredči naš osebni prispevek k zanamstvu, za vrsto kot celoto pa je izvrstna. Z mešanjem in združevanjem genov ustvarjamo raznovrstnost, s tem pa pridobimo varnost in trdoživost. Bolezni teže preplavijo celotne populacije. Lahko se tudi razvijamo: zadržimo koristne gene in se znebimo tistih, ki preprečujejo skupno zadovoljstvo. S kloniranjem dobimo spet in spet isto. S spolnostjo smo dobili Einsteina in Rembrandta – pa seveda tudi veliko nesposobnih bebcev. (str. 289)