Con brio

Tibor, znan pisatelj, sreča Grušenjko, ki jo takoj poimenuje Kati, na srečanju literatov. Ko pride, ona že odhaja in mahoma se odloči, da jo bo pospremil. Ko se srečata naslednjič, jo Tibor brez premisleka zaprosi za roko. Kati privoli v poroko. Ima pa en pogoj, ki se glasi: brez vprašanj. Tibor dolgo upa na zbližanje, a Kati se upira, ga zavrača, živi po svoje, hodi po poteh, za katere Tibor ne ve in niti ne vpraša. Vso zgodbo pripoveduje pisatelj za nazaj, po spominu, v katerem zajame vsa svoja hrepenenja, predstave, želje, od katerih se mnoge ne izpolnijo. Obenem prizna, da si je kakšno poglavje tudi izmislil. Kati, mnogo mlajša od svojega moža, hoče imeti svoje življenje, svobodo. Tiborjevi nameni, ki so spoznati, nato osvojiti in se čustveno zbližati s Kati, se predati radostim zakona, kot si jih predstavlja, tako dokončno propadejo.