Čreda

Knjiga o cepljenju. Temi, tako aktualni v zadnjih, zdaj že treh letih. Razdelila je javnost na cepilce in necepilce. Ampak knjiga ne govori o cepljenju v povezavi s covidom-19, ampak s cepljenjem otrok. Vprašanje pa je enako. Se cepiti, zaščititi sebe in druge ali se ne cepiti in tvegati hujši potek bolezni? Kako pa je z varnostjo cepiv? Mogoče ne bomo huje zboleli samo mi, ampak tudi naši bližji. Mogoče bodo zboleli še huje kot mi. V tem primeru gre za dve družini, tesno povezani. Dve najboljši prijateljici, katerih prijateljstvo je na preizkušnji zaradi cepljenja otrok. Hčerki obeh nista bili cepljeni. Obe prijateljici, ki sta tudi mami, svojih hčerk nista cepili. Zato imata sicer tudi močne razloge. Ker pride do izbruha ošpic, hčerka ene izmed njiju oslepi. Kako se soočiti s svojimi strahovi? Kako naši strahovi vplivajo na naše otroke? Kako se soočiti s posledicami odločitev, ki jih sprejemamo vsak dan? Seveda ob tem velja poudariti, da vsaka mama za svojega otroka želi samo najboljše. Odločitve niso lahke, imajo pa lahko usodne posledice. Živeti s posledicami pa ni lahko. Vsak izmed nas nosi v ozadju zgodbo, ki ni lepa in enostavna. Kako najti po hudim preizkušnjah moč za nadaljnje življenje pa je včasih vprašanje za milijon dolarjev. Kot je zapisano v knjigi, če potonemo mi ob nas potonejo tudi naši najbližji. Se tega zavedamo in kako pogledati širše in stopiti izven cone svojega udobja? Nismo pomembni samo mi, ampak tudi ljudje okoli nas. Vprašanje torej še vedno ostaja neodgovorjeno in nanj verjetno nikoli ne bo enoznačnega odgovora. Individualizem ali skupno dobro? Precepljenost ali možnost smrti? Ob tem pa se moramo zavedati, da je med mrtvimi lahko tudi naš otrok ali naš bližnji. Imamo pravico, da ob tem, da pademo v brezno sami, v brezno potegnemo tudi druge? Cel kup težkih vprašanj in odločitev. Vsakodnevnih. Morda so otroci tisti, zaradi katerih vendarle spoznamo, da gre življenju, kljub vsemu hudemu, kar se nam dogaja, naprej. Sčasoma stvari postanejo znosnejše. Vsaj za kakšen trenutek. Knjiga o hudih notranjih bojih, ki nas res ne more pustiti hladne. Ker nikoli ne bomo vedno čisto zares vedeli, kaj je prav in kaj je narobe.