Črna dalija
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | Ameriške literature |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2005 |
Založba | Delo |
Zbirka |
Vrhunci erotike in napetosti |
Prevod |
Teja Bivic |
Ključne besede | 21. stoletje, Korupcija, Nasilje nad ženskami, Policija, Umori |
Kriminalni roman, ki temelji na enem od najbolj šokantnih umorov 20. stoletja
Nasilje, korupcija in zarote predstavljajo rdečo nit večine kriminalnih romanov ameriškega pisatelja Jamesa Ellroyja (1948), ogromno prahu pa je dvignil že s svojim prvencem Črna dalija (1987), ki sicer predstavlja prvi del t.i. losangeleškega kvarteta, serije štirih romanov, postavljenih v mesto glamurja, Los Angeles. Ellroyjev roman je navdihnil resničen in nikoli razrešen umor popolnoma anonimne igralke Elizabeth Short, bolj znane po vzdevku Črna dalija, katere močno razmesarjeno truplo so našli 15. januarja 1947, navkljub intenzivnemu medijskemu poročanju senzacionalnističnih medijev in pogostem kopičenju osumljencev (teh naj bi bilo okoli 150) pa njenega morilca niso nikoli našli. V romanu igralkin umor preiskujeta nekdanja boksarja, sedaj pa pripadnika losangeleške policije Bucky Bleichert in Lee Blanchard, ki se zapleteta v mrežo prevar, laži in korupcije, hkrati pa dvojica spoznava pogosto zamolčano in tragično plat iskanja igralske kariere v navideznem mestu filmskega glamurja.
Objavljeno: 19.06.2024 11:44:17
Zadnja sprememba: 19.06.2024 11:44:17
Ko je bila še živa, je nisem poznal. Obstajala je skozi druge, kazala se je v poteh, na katere jih je pognala njena smrt. S preiskovanjem preteklosti, z iskanjem dejstev in ničesar drugega, sem jo poustvaril kot žalostno dekletce in cipo, v najboljšem primeru kot nekaj, kar bi lahko bila. Toda ta opis bi kaj lahko veljal tudi zame. Želim si, da bi ji lahko naklonil brezimen konec, jo pregnal z nekaj skopimi besedami v končnem poročilu detektiva za umore. Kopijo bi poslal mrliškemu ogledniku in uredil papirje, ki bi jo pospremili na pokopališče. Ta želja ima samo eno napako; takšnega konca se ne bi želela. Najsi so dejstva še tako kruta, hotela bi, da o njih izve ves svet. In ker sem njen velik dolžnik in edini, ki poznam svo zgodbo, sem se odločil napisati te spomine.
(str. 7)