Črni baroni
Žanr | humoristični roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Renče (5292 Renče 39/D), 2000 |
Založba | samozal. F. S., S. P. |
Prevod |
Helena Stubelj |
Ključne besede | Čehi, Humor, Vojaški rok |
Iz tradicije žlahtnega češkega humorja
Na Zeleni gori se uri poseben odred vojaških obveznikov, ki se imenujejo Petebajsi (enota PTB) oz. črni baroni. To so posebni “primerki”, vojaki, umetniki, prevaranti, kriminalci …, ki hočejo narediti vse, da bi se spet znašli v civilu – zato na veliko igrajo namišljene bolnike. Čeprav s poveljniki ni šale, pa si črni baroni privoščijo mnogovrstne potegavščine.
V ospredju pripovednega toka je humoren vidik služenja vojaškega roka v komunističnih časih, zato ne preseneča, da je bila knjiga v času komunizma na Češkem prepovedana.
Delo (pri nas sicer malo poznanega Miloslava Švandrlika) po slogu nekoliko spominja na Haškovega vojaka Švejka in tako nadaljuje tradicijo češkega leposlovja, ki se v svinčenih časih rešuje s humorjem.
Objavljeno: 29.06.2016 14:29:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:34
Snežinke so začele ponovno naletavati. Ena, še posebej velika, se mu je prilepila na oko in to je bilo zadosti, da bi njegova vojaška zavest ponovno trdno zaspala. Vrnil se je v umivalnico. Avtomatsko puško je obesil na pipo tuša in se usedel v vogal na tla. Stena za njegovim hrbtom je bila prijetno topla. Kefalin je blaženo priprl oči in v kratkem je zakinkal. Spal je zares bajno.
(str. 72)