Črni križ pri Hrastovcu : zgodovinska povest
Žanr | ljubezenski roman, povest, zgodovinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Lenart v Slovenskih goricah, 2013 |
Založba | Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric |
Ključne besede | 16. stoletje, Čarovnice, Slovenske gorice |
Časi, v katerih je bilo nevarno ljubiti
Ožbalta Ilauniga je v času življenja v Lenartu, kamor je prišel kot sodnik, prevzela legenda o Črnem križu, ki je nekoč stal v bližini gradu Hrastovec. Na podlagi zgodovinskih virov je leta 1928 o njej napisal povest, ki bralca posrka vase z zanimivimi opisi življenja prebivalcev Lenarta in bližnje okolice na prehodu iz 16. v 17. stoletje ter nenehnimi zapleti, povezanimi z usodo dobrosrčne mladenke Agate in njenega izvoljenca, grofa Ivana Friderika Herbersteina. Njuni ljubezni je nasprotovala grofova oblastna mati, ki je s svojimi zavezniki poskušala izkoristiti vsako priložnost za preprečitev njune zveze. Zgodba se odvija v najbolj burnih časih, ki niso bili prijetni za svobodnomiselne posameznike. Opisuje življenje v majhnem kraju, kamor so se vse bolj širili luterani in novonastale verske sekte, nestrpnost pa se je kazala tudi v vse bolj pogostem in krutem obsojanju čarovništva.
Presunljiva zgodba o mladi plemkinji Agati, katere usode se še danes spominjajo v Lenartu in okolici na Agatino noč, bralca ne bo pustila ravnodušnega. Spomin nanjo ohranjajo tudi številne dramske uprizoritve Ilaunigove povesti in Črni križ, ki je bil leta 1936 ponovno postavljen na pisateljevo pobudo.
Objavljeno: 22.12.2020 08:48:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:38
»Agata, ne bodi žalostna, jutri si že moja žena,« povzame Herberstein besedo in skloni njeno glavo na svoje prsi, »ne bodi malosrčna, kmalu se vrnem in nikdo ne moti potem najine sreče.«
»O, da bi bilo res, Friderik, a imam temne slutnje,« pravi Agata bolestno, »najina sreča se konča z jutrišnjim dnevom, potem pa gorje meni.«
»Agata, kaj govoriš, ali nisem še jaz tu in na varnem boš, dokler se ne vrnem.«
»Verjamem ti, da skrbiš za me, a sovražnik je pretkan, oprosti, da tako govorim, a vedi, tvoja mati ima zaveznika, bodi previden.«
(str. 55)