Črnina in srebro

“Prepričan sem bil, da se bosta Norino srebro in moja črnina zlila in da bo čez čas po obeh tekla ista črnikasto srebrna tekočina, tekočina barve starega berberskega nakita (…). Oba pa sva potem pričakovala, da bo živordeč življenjski sok gospe A. dodal odtenek tudi najinemu, da mu bo povečal specifično težo in naju bo okrepil.
Motil sem se. Oba sva se motila. Življenje se včasih lijakasto zoži, pri čemer se prvotna emulzija tekočin razcepi na plasti. Norina živahnost in moja melanholija, židka vztrajnost gospe A. in Norina eterična neurejenost, moje logično mišljenje, ki sem ga razvijal dolga leta, in kleno razmišljanje gospe A.: nobena od teh prvin se kljub našemu trudu in čustvom ni stopila z drugimi.” (str. 125)