Cunami v glavi

Dan ima motnjo avtističnega spektra. Več kot zanimivo je, ko beremo, na kakšen način doživlja stvari in kaj se dogaja v njegovi glavi. Verjetno drugim, brez motnje avtističnega spektra, manjka ravno to. Samo če vemo, kaj se dogaja v glavi drugega, se mu lahko približamo in naše reakcije so take, da ga pomirimo in ne da ga razburimo. Vse, kar potrebujemo, da se razumemo, je torej samo vpogled v svetove drugih ljudi. Včasih pa potrebujemo tudi vpogled v svoj svet. Kljub temu, da ima Dan na določenih področjih težave, so ob njem tudi ljudje, ki so pogledali tudi v njegov svet in ga zato razumejo. Ne glede na to, ali imamo avtizem ali ne, bi bilo lepo, če bi se ljudje poglobili v naš svet in skušali razumeti cunamije v naših glavah. Včasih popolnoma nepotrebne in v trenutku rešljive. Ne samo, da je imel Dan ob sebi ljudi, ki so ga razumeli. Tudi sam se je skušal razumeti in ukrotiti cunamije v svoji glavi. Da je bilo lažje je zgradil Vadbeni in Čudežni svet. Enega za vadbo in enega za iskanje odgovorov na vprašanja o življenju. Če vadimo in skušamo razumeti samega sebe, pa cunamiji v naši glavi postanejo znosnejši. Pa to ne velja le za osebe avtističnega spektra. Dan je točno vedel, kdo je na njegovi strani, kdo ga razume in kdo ga ne. Tako, kot tudi mi vsi. Izjemno zanimivo napisana knjiga, predvsem zato, ker en dogodek opiše več ljudi. Tako vidimo, kako različni so naši svetovi in kako različno dojemamo situacije. Pomembno je samo to, da čim večkrat skušamo stopiti v svet koga drugega in ga razumeti in ne samo obsojati. Potem bi bil svet veliko lepši. Kdo sploh je drugačen? Ali ni stvar samo v tem, da se skušamo spoznati in razumeti? Z avtizmom ali brez. Za to pa si moramo vzeti čas.