Da bi lahko živela : pot severnokorejskega dekleta v svobodo
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | korejska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2015 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Slavica Jesenovec Petrović Borut Petrović Jesenovec |
Ključne besede | Begunci, Dekleta, Ženske, Zloraba |
Kako se otrok prebije iz lakote in brezizhodnega položaja v svet znanja in odprtih možnosti.
Enaindvajsetletno dekle je napisalo knjigo o življenju v Severni Koreji, o svojih in maminih doživetjih med begom iz Severne Koreje preko Mongolije in Kitajske ter o prilagajanju na varno življenje v Južni Koreji.
Ta pretresljiva zgodba se dogaja med letoma 1993 in 2014. Težko si je predstavljati, da so na svetu tako težke razmere in čudovito je spoznati, da živijo tako močni otroci, ki zrastejo v tako odgovorne ljudi, kakršna je Yeonmi Park.
Pisateljica je potem, ko se je ustalila in privadila na novo okolje postala aktivistka in pomaga beguncem iz Severne Koreje. Več njenih javnih nastopov je dostopnih na medmrežju. Njena avtobiografija z naslovom “In order to live” je prvič izšla leta 2015. V Sloveniji je izšla že leto kasneje in več knjižnic jo je vključilo med priporočila. Leta 2018 je vključena v projekt Mesto bere Mestne knjižnice Ljubljana.
Objavljeno: 23.02.2018 19:53:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:05
“Besednjak v Južni Koreji je bil veliko bogatejši kot tisti, ki sem ga poznala, in če imate več besed za opisovanje sveta, ste sposobnejši razmišljati kompleksno. V Severni Koreji režim ne želi, da bi razmišljali, in sovraži pretanjenost. Vse je bodisi črno bodisi belo in ni prostora za sive odtenke. Na primer, v Severni Koreji je edina vrsta “ljubezni”, ki jo lahko opišete, ljubezen do vodje. V pretihotapljenih televizijskih oddajah in filmih smo slišali besedo “ljubezen”, vendar je v vsakdanjem življenju v severni Koreji nismo znali uporabljati – ne v družini, ne pri prijateljih, ne pri možu ali ženi. V Južni Koreji pa je bilo toliko različnih načinov za izražanje ljubezni — do staršev, prijateljev, narave, Boga, živali in seveda do ljubimca.” (str. 248)