Daleč naprej je tekel : p. Miha Drevenšek : minoritski misijonar v Zambiji : ob deseti obletnici smrti

“Otroci, Mihovi veliki prijatelji, so mu celo želeli podeliti največje priznanje, Nobelovo nagrado za mir. Šolarji iz Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki so bili tako navdušeni nad Mihom in njegovimi malimi pevci iz Zambije, da so učenci osmega razreda v imenu vseh leta 1999 napisali predlog na Nobelovo nagrado z vsemi potrebnimi utemeljitvami in ga poslali v Državni zbor Republike Slovenije in na druge ustrezne institucije.” (str. 86)



“Ko je naš misijonar izvedel za to otroško gesto, je dejal, da je on ‘samo preprosti p. Miha – premajhna ribica … za Nobelovo nagrado moraš biti svetovno znan.’ Strinjal pa se je z otroki, da si Nobelovo nagrado zasluži marsikdo, ki dela dobro na skrivaj, ne v soju reflektorjev in televizijskih kamer. On pa bi seveda nagrado v celoti namenil afriškim otrokom in sirotam, je pribil.
Uboge, odrinjene, potrte je Miha imel vedno pred očmi. Pred Bogom in pred ljudmi je čutil svojo veliko odgovornost, da oznanja evangelij ubogim, tistim, ki trpijo, da je glas preprostega človeka, ki ga nihče ne sliši rad. Zaradi te misijonarjeve odprtosti in vsesplošne prepoznavnosti je leta 2005 Miha prejel posebno nagrado: razglašen je bil za osebnost Ndole.
Leta 2007 je v Lusaki iz rok predsednika države g. Rupiaha Banda vpričo političnega vrha in novinarske smetane za svoje novinarsko delo prejel prestižno nagrado (pokal in 3.000 dolarjev), imenovano po Lucy Sichone in Brightu Mwapeju, ki jo podeljuje komisija za svobodo tiska pri časopisu Post. Ob zahvali za to pomembno nagrado je navzočim med drugim dejal: ‘Vodi me misel škofa Romera: Kdo bo spregovoril za uboge in potrte, za ljudi, ki so zatirani, katerih klica nihče ne sliši? Kdo bo spregovoril proti izrabljanju otrok in žena? Kdo bo pred mogočniki spregovoril o resnici? Kdo bo spregovoril dovolj glasno, če ne ti?’
MISA Zambija mu je leta 2011 podelila nagrado za svobodo medijev. Zambijska umetniška družba Chingola mu je 10. decembra istega leta podelila nagrado Bahama za njegov delež pri razvoju domače umetnosti.” (str. 87)



“Seveda se je naš misijonar dobro zavedal, da vsi ti pokali, priznanja in velike nagrade, ki so odmevali tudi izven meja Zambije, močno prispevajo k svobodi tiska, razvoju umetnosti ter širjenju evangelija. Z nagradami je naraščal tudi vpliv in prepoznavnost Mission Pressa, ki si je s tem pridobil tako nacionalno kot mednarodno veljavo, To pa je bila tudi največja želja in največja nagrada za p. Miha. Poudarjal je: ‘Glas ubogih, potlačenih in izkoriščanih se mora slišati … zato sem tukaj!'” (str. 88)