Dekle z bonboni
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Frekvenca, socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih |
Ključne besede | Dekleta, Družina, Nasilje, Običaji, Odraščanje, Romi, Zloraba |
Dekle z bonboni je pričevanje Jasmine Ahmetaj. Zelo poveden je naslov spremne besede: “Moč pričevanja: srečanje s svetom, ki ga nismo poznali ne doživeli”. Napisala jo je Marta Gregorčič, ki je knjigo pisala skupaj z Jasmino. Jasmina je prva ženska, ki je o skupnosti Romov spregovorila javno. Gre za svet, ki je je po romski tradiciji popolnoma zamolčan in ženski. Ženska ne govori javno o tem, kaj se dogaja za vrati stanovanja, kakšna so pravila v svetu Romov, kaj je dovoljeno, kaj je prepovedano. Gre za osebno Jasminino zgodbo, v katero pa je vključenih tudi veliko fiktivnih stvari. Fiktivne stvari so vključene, da bi knjiga lahko podala svoje sporočilo. Jasmina je odraščala v Sloveniji, po poroki pa do ločitve živela v Nemčiji. Med odraščanjem je spoznala, kako težko je preklapljati med slovenskim in romskim načinom življenja. To se je izkazalo predvsem, ko se je zaljubila v Slovenca in se počasi vstopala tudi v njegovo družino. Spoznala je tudi, kako težko je za nekoga, ki ni Rom razumeti, kaj se dogaja pri njih doma. Predvsem, česa Romkinje nikakor ne smejo. Kazni za nespoštovanje pravil so hude, tudi izključitev iz romske skupnosti. Ni policije, ki bi bila nad romskimi zakoni in pravili. Spoznala je, da je prepad med enim in drugim svetom enostavno prevelik. Zaradi tega prepada in vsega, kar ji je prepovedano tudi skuša narediti samomor. Po poskusu samomora in po tem, ko je spoznala, da se ljubezenska zgodba s Slovencem ne bo izšla, se je vdala in poročila z Romom. Po tradicionalni romski poroki, komaj šestnajstletna, se z možem preseli v Nemčijo, kjer spozna, kako naj bi, po romskih pravilih živela. Ker je mlada in polna življenja, se s takim načinom življenja ne sprijazni, zato pobegne nazaj v Slovenijo. Konča frizersko šolo in postane romska aktivistka. Želi si, da bi se Romi končno začeli zavedati kdo so, da ne bi zanikali svojega porekla, da bi spoznali, da jih njihova kultura bogati in da morajo sami odločati o svoji usodi. To še posebej velja za romske ženske. Tudi Jasmina je usodo, kljub hudim nasprotovanjem v družini, vzela v svoje roke in s ponosom predstavlja romsko kulturo tudi širši javnosti. Hkrati pa skuša otrokom s tem, ko jim nudi učno pomoč, zagotoviti boljšo prihodnost. Kdo pravi, da mora biti Romkinja nepismena? Izjemno navdihujoča zgodba še bolj izjemne ženske z neverjetno notranjo močjo.
Objavljeno: 22.02.2021 13:09:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:31
“Že več tednov sem si glavo belila z razmišljanjem o treh prepovedih zaradi katerih lahko mož zapusti ženo. Prevara. Kraja. Izdaja. Čeprav bi osramotila družino, me je večkrat čisto zares prijelo, da bi prekršila katero od teh prepovedi, za romsko žensko zelo strogih, saj bi se tako najenostavneje rešila Edina. Pa bi me res nagnal, če bi storila kaj prepovedanega? Bala sem se, da ne. Moj oče bi moral vrniti misitnijo, da bi se odkupil zame, jaz pa bi, če bi mi dovolil, spet lahko živela doma v Mariboru. A glavno besedo bi imeli starešine in kdo ve, kako bi se odločili. Bi si me oče upal vzeti nazaj pod streho, če bi mu naročili drugače? Tega nisem vedela.” (str. 214)