Delikatno
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Totaliteta |
Prevod |
Mimi Tukarić Podkrižnik, Katarina Vidmar Knafeljc |
Ključne besede | Ljubezenski partnerji, Odnosi med spoloma, Sodelavci |
Delikatnost medosebnih odnosov v vseh pomenih
»Vedno je delikatno, kadar moški pristopi k ženski.« François premaga ta kočljivi položaj in na ulici nagovori Nathalie. Zgodi se nedogovorjeni zmenek, na katerem se najdeta sorodni duši. Srečno in harmonično zakonsko razmerje prekine njegova tragična nesreča. Ko se Nathalie vrne v službo, se z vnemo loti dela, pisarniška rutina jo pomirja in tako minejo tri leta. Rahločutna zgodba dobiva humorne note z vzpostavitvijo nekakšnega trikotnika, v katerem se znajde glavni ženski lik. Nathalie namreč uteleša ženstvenost in očarljivost, do česar je zelo dovzeten njen nadrejeni, sicer poročeni Charles. Tu je tudi neopazni sodelavec Markus, ki jo občuduje le od daleč, ne da bi si drznil pomisliti na kaj več. Vse do nepričakovanega poljuba, ki bi naj bil le instinktivno dejanje, povzroči pa pravi pretres v zasebnem življenju glavnih protagonistov, slednje pa v službenem okolju postane tarča govoric in ugibanj. Pisatelj nas popelje čez delikatne situacije in pripetljaje, ob tem pa v pripoved vpleta opombe, s katerimi komentira in pojasnjuje, ter različne vložke, hipoteze in sezname, odlomke ter misli, kot je ta: »Obstajajo sijani ljudje, ki jih srečamo ob nepravem trenutku. In obstajajo ljudje, ki so sijajni, ker jih srečamo ob pravem trenutku.« Sodobna francoska uspešnica o krhkih človeških odnosih in nepredvidljivih čustvih je bila več kot leto najbolje prodajana knjiga v Franciji, upodobljena pa je bila tudi na filmskem platnu.
Objavljeno: 11.07.2019 09:44:24
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:22
Markus je hodil ob robu prepada z občutkom, da ga bo veter pahnil vanj. Ko se je tistega večera vrnil domov, so ga še vedno preganjale mučne podobe. Morda je bilo vse povezano s Strindbergom? Predvsem se ne sme prepuščati strahovom rojakov. Lepoto trenutka, Nathaliejino lepoto, vse to je občutil kot poslednjo obalo: opustelo obalo. Lepota je bila pred njim, gledala ga je naravnost v oči, kot napoved tragedije. Prav to je bil motiv romana Smrt v Benetkah, katerega osrednji stavek je bil: »Tisti, ki motri lepoto, je obsojen na smrt.« Seveda se je lahko zdelo, da Markus pretirava, celo da je neumen, ker je pobegnil. Ampak treba je preživeti cela leta v niču, da bi razumeli, kako lahko človeka prestraši neka možnost. (str. 111)