Deseta dežela

Gre za roman, ki orje ledino. Je vsekakor prvo romaneskno delo, ki se na način mladinskega biografskega romana loteva predstavitve življenja in dela Josipa Jurčiča, katerega jubilejno leto obeležujemo (2021).
V ospredju zgodbe sta najstnika Ema in Jakob, ki spustita “Jurčiča iz ječe šolskih učbenikov.” Ko devetošolca začneta raziskovati gradivo za seminar o Jurčiču, še slutita ne, da se jima bo zgodil Josip sam, in sicer v živo. Na poti skozi čas se srečujeta z velikim Muljavcem, ki jima bo za vedno spremenil pogled na njegovo življenjsko in literarno pot. Izkaže se namreč, da je Jurčič še kako živ in da njegova pronicljiva misel zmore presojati ne samo njegov, ampak tudi današnji čas, ko marsikaj ni tako, kot bi moralo biti …

V romanu (ki je v veliki meri fantazijski) se prepletajo tri pripovedne niti: dogodivščine Jakoba in Eme z Jurčičem, zaplet junakov iz pretežno Jurčičevega opusa in knjižničarjeva zgodba. V pisateljevem Opusu gre marsikaj narobe: junaki se razdelijo na dva pola, pri čemer so problem tisti, ki niso zadovoljni s svojo usodo in jo zato želijo spremeniti. A gre še za precej več: Brdavs (iz drugega opusa) kot simbol za razširjevalca strahu in nesvobode, ki ima v lasti krono bele kače, se želi z njeno pomočjo in ob sodelovanju nezadovoljnih junakov polastiti človekove izvirne domišljije, zato pa mora izbrisati Jurčičeve Spomine na deda. Le-ti so namreč ključ do narodovega izročila in s tem njegove istovetnosti. Mu bo uspelo?

Roman bogatijo številni medbesedilni elementi iz Jurčičevih pa tudi drugih del slovenske in svetovne književnosti. Naj tukaj omenim samo asociacije na Tolkienov Gospodar prstanov, v katerem usode junakov v veliki meri kroji prstan, tukaj pa ima podobno funkcijo kačja krona: v obeh primerih nekaj dragocenega, ki v pravih rokah storita veliko dobrega, v nepravih pa …

Gre za zelo večplastno delo, primerno tako za mladino kot odrasle bralce (večnaslovniški roman), ki spretno in z veliko mero človeške in družbene občutljivosti prepleta različne tematike, kot npr.: kritičen pogled na sodobno korona dobo, pomen svobode in izvirne domišljije, vrednota jezikovnih in kulturnih korenin, slovenska razcepljenost, človeškost na preizkušnji ipd.

Deseta dežela, ki jo dodatno bogatijo Stepančičeve ilustracije, je v prvi vrsti literatura o literaturi. Najprej je književnost o Jurčiču kot začetniku slovenskega modernega pripovedništva, ki si vsekakor zasluži ne samo temeljito in poglobljeno literarno aktualizacijo (ki jo ta roman vsekakor prinaša), ampak tudi novo (pre)vrednotenje njegovega dragocenega in obširnega leposlovnega in časnikarskega dela – tudi tukaj delo prinaša svež prispevek.

Če k povedanemu prištejemo še odličen humor v romanu, izjemen in bogat literarni domišljijski svet, osupljivo uporabo slogovnih figur (kot je npr. personifikacija z Jurčičem povezanih mest in časopisov), jezikovna igrivost (tudi s števili: npr. covid 19 in Muljava 19 …) ter žlahten literarni slog, potem ni pretirano, če trdimo, da smo Slovenci bogatejši za roman, ki smo ga dolgo čakali. Bralcu namreč ponuja svojevrstni bralni užitek pri odkrivanju Jurčiča ter književno skrinjo, iz katere lahko potegnemo lucidne misli o pomenu literature, jezika, domišljije, narodne pripadnosti in povezanosti …

Zaradi vsega povedanega roman vsekakor sodi tudi na šolske police: kot literatura za srednješolsko domače branje, bralno značko ipd.
Naj Deseta dežela na stežaj odpre vrata za razumevanje Jurčiča in vrednot, ki prosevajo iz tega genialnega pisatelja ter daljnovidnega kulturnika in politika.