Diana, kraljica ljudskih src
Žanr | biografski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2022 |
Založba | Učila International |
Ključne besede | diana, Ločitev, Odnosi med spoloma, valižanska princesa, Varanje, Velika britanija, Vladarske rodbine |
Biti človek ni težko zato, ker to počneš narobe, temveč zato, ker to počneš prav.
Zgodba temelji na resničnih dogodkih in čudovito prikazuje življenje ene od najpriljubljenejših osebnosti našega časa – princese Diane. Po poroki z večnim britanskim prestolonaslednikom Charlesom, ki je bil njena resnična in velika ljubezen, je spoznala, da je ujeta v zlato kletko in nesrečen zakon. Starostna razlika, značajsko neujemanje, ranjeno otroštvo, izjemno slaba samopodoba ter stalna moževa nezvestoba, so Diano pahnile v obup in bulimijo. Mož v njej nikoli ni znal videti opore, njene ljubezni ni cenil, veliko priljubljenost med ljudmi pa ji je celo zameril. A Diana se je uprla zahtevam dvora, kjer mora biti posameznik vedno podrejen monarhiji. V sebi je začutila, da ne želi biti nedostopna, oddaljena članica kraljeve družine. Prekršila je večstoletno tradicijo in strogi protokol ter odšla med ljudi. Da bi se z njimi pogovarjala, jih poslušala, segla v roko, objela, tolažila. Iz naivne, brezupno romantične deklice se je nepričakovano povzpela na mesto pravljične princese, se upirala primežu dvornih spletk, sčasoma zablestela kot modna ikona in nazadnje postala to, kar si je želela najbolj – biti kraljica ljudskih src. Navkljub prezgodnji in tragični smrti je Diana s svojim pogumom, močjo, strastjo in ljubeznijo navdihnila nešteto ljudi po vsem svetu, ki so se zgledovali po njej. S svojim življenjem je pustila neizbrisen pečat in postala ena od legend našega časa.
Prevod dela: Diana, Königin der Herzen.
Objavljeno: 11.03.2022 15:36:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:44
Ljudje so mislili, da mi gre dobro, saj sem se na fotografijah vedno nasmihala. Želeli so si pravljično princeso, ki se jih bo dotaknila in vse spremenila v zlato, pa so v trenutku pozabili vse skrbi. Sploh niso opazili, da se je ta ženska v sebi križala, ker je bila prepričana, da nič ne stori prav. Moževi prijatelji so menili, da sem duševno neuravnovešena in bolna. Hoteli so me spraviti v neko ustanovo, zato da bi se odpočila. Bilo je malodane nerodno, da sploh obstajam. Znotraj sistema sem veljala za čudaško obstranko, za norico in sčasoma sem tudi sama imela občutek, da nisem čisto pri pravi. Hvala Bogu, da zdaj mislim, da je popolnoma v redu, če sem drugačna od vseh.
str. 293