Divja tišina
Žanr | avtobiografski roman, potopisni roman, spomini |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Preserje, 2021 |
Založba | Aktivni mediji |
Prevod |
Jolanda Blokar |
Ključne besede | Anglija, Doživljanje bolezni, Hoja, Islandija, Narava, Samospoznavanje, Zakonci |
Raynor in Morth se vrneta s poti prežeta s soljo. Kaj pa potem?
Verjetno vse, ki ste prebrali Prežeto s soljo zanima, kako živita Raynor in Moth sedaj. V dolgih mesecih sobivanja z naravo sta si na peš poti pozdravila dušo in telo. Vrnitev v normalno življenje je bila za njiju vse prej kot lahka. Mothova neozdravljiva možganska bolezen CGBD začne kmalu kazati zobe. Raynor opazi, da mož izgublja spomine na njuno prehojeno pot, zato mu kot darilo za rojstni dan napiše knjigo in jo zveže s trakom. Kasneje se opogumi in rokopis pošlje založbi, ki se knjigo odloči izdati. Knjigo je prebral tudi Sam, ki zakoncema ponudi zapuščeno kmetijo. Nekoč so na njej pridelovali jabolčnik, sedaj pa sadovnjake preraščata visoka trava in robidovje, kamnita hiša je polna plesni, hlev je poln smeti. Raynor je prepričana, da sta narava in gibanje na svežem zraku najboljša zdravnika, zato zgrabi priložnost. Zakonca kmetiji in sebi vdahneta novo življenje. Naredita pa še eno noro stvar: skupaj s prijateljema se konec poletja odpravita na pohod po divji Islandiji. Sredi divje tišine spoznata, da sta na pravi poti.
Objavljeno: 12.08.2021 22:35:01
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:46:46
Pot me je vabila s fosili in zemeljskimi plazovi, belimi in rdečimi pečinami na mirnejši, mehkejši kraj. Stala sem v vetru, ki ni bil več neusmiljeni atlantski vihar, temveč je postal tišji veter z juga. Nič več me ni potiskal in silil naprej, temveč me je vodil z mehko roko. Moth je bil na poti zraven mene, krepkejši, vzdržljivejši, nahrbtnik je dvigoval brez pomoči in gledal je naprej, ne nazaj.
(str. 132)