Dobra žena
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), erotični roman, psihološki roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2015 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Andrea Potočnik |
Ključne besede | Družina, Ljubezenski partnerji, Psihoterapija, Samomorilnost, Seksualnost, Zakonsko življenje, Ženske |
Kako se ustvarjamo in izgubljamo
Anna je Američanka, poročena s švicarskim bančnikom Brunom, mati treh otrok, družina živi v lepi hiši v bližini Züricha. Anna je dobra žena – večinoma in navzven. V svojem bistvu pa je obupana, žalostna ženska, ki skuša pozabiti ljubimca, s katerim je bila nekoč resnično srečna. Obiskuje psihoterapevtko, vpiše se na tečaj nemščine, depresijo premaguje z nizom spolnih razmerij. To Annino dvojno življenje prekine tragedija, ki razbije že tako krhko družinsko ravnovesje. Roman je neobičajna in boleča pripoved o iskanju smisla življenja, o nezaceljenih ranah, ki vodijo v katastrofalne odločitve pa tudi o nemoči in brezbrižnosti psihoterapevtov, nezmožnih nesebične pomoči v pravem trenutku.
Objavljeno: 16.11.2015 11:14:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:26
“Takoj ko sem te zagledal, sem vedel.” Anna ga je vprašala, kako je to mogoče. “Moški zavoha žensko žalost.” “In ti si zavohal mojo.” Anna je bila užaljena, ker je uporabil besedo “vohati.” Kot da žalost zakriješ z vrtnicami. Kot da obupanost spereš z milom. “Da.” “In jo izkoristil.” Anno je to vrglo iz tira in očaralo. Ter še nekaj drugega, česar ni znala izraziti z besedami. Se je počutila krivo? Razkrinkano? Zasačeno? Nekaj takšnega. Archie jo je popravil: “In se nanjo odzval”