Dobri učenci

Avtorja najdemo na Wikipediji med drugimi znanimi Valjavci (takoj za duhovnikom z enakim imenom) kot pisatelja kriminalk z rojstno letnico 1962, na spletu ga vidimo celo na sliki, kakšnih drugih biografskih podatkov pa ni. Zato nam ne preostane drugega, kot da navedemo nekaj statistike: na slovenski knjižni sceni se je pojavil leta 2017 z zbirko kratke proze Obračunska obdobja. V obdobju 2017 do 2023 je izdal 18 naslovov, od tega poleg že omenjene še humorni roman (Jožef Šenk v JLA, 2019), knjigo ugank za mlajše bralce (Uganke, debele in tanke, 2023), in petnajst (!) kriminalk; nekatere si kronološko sledijo, a za posamezno zgodbo ni bistven vrstni red izida (razen da se lahko v poznejših pojavi kakšen spojler za nazaj), nekatere pa so samostojne zaključene zgodbe.
Kriminalka z naslovom Dobri učenci je ena njegovih zadnjih (do konca leta 2023). Je tretji primer upokojenega inšpektorja Pavla Curka, zasebnega detektiva, očeta inšpektorja Riharda Tisnikarja. Zakaj imata različna priimka, bo treba najti v eni od zgodb. Pavel tokrat zasleduje očitno prešuštnega moža, ki za povrh še izgine, tako da je inšpektor prisiljen še tretjič prevzeti primer izginule osebe, kar ga je doslej vedno spravilo v težave. Tudi tokrat. Pripoved se sprevrže v razburljivo kompleksno zgodbo s svojevrstno (a pravzaprav arhetipsko) tematiko, ki pa se relativno redko pojavi v literaturi. Vzburjenje ob primeru (tako se izraža Pavel) se prenese tudi na bralca, ki mu nore besedne akrobacije zavirajo požiranje zgodbe in ga silijo v hehet. Značilnost večine njegovih del so klena in jasna pripoved, robato izražanje, besedne igre, pronicljiv, včasih zabaven, včasih jedek humor, prežet s cinizmom. Roman je žanrska vsebinska in jezikovna poslastica, ki se kdajpakdaj nevarno približa mejam dobrega okusa, a avtor tudi take misli (za ne pretirano občutljivega bralca) dobro zvozi.