Dostojno kosilo : samopreskus

Nemško pisateljico, Karen Duve, nova podnajemnica Kerstin, ki je vegetarijanka, spodbudi k razmišljanju o načinih prehranjevanja. Odloči se, da bo tudi sama preizkusila nekaj načinov prehrane. Po dva meseca preizkuša biološko pridelano prehrano, vegetarjanstvo, veganstvo in celo frutarijanstvo, torej dojemanje rastlin kot čutečih bitij. Na začetku preizkusa gre na zdravniški pregled, pisanje knjige odobri tudi njen založnik. Preizkus ni običajen, saj za podstat jemlje, zbira in odpira etična vprašanja ter išče odgovore, gre za dostojnost pri vzreji oz. vzgoji hrane, za dostojno kosilo. Kot naročeno je njen svak minister za kmetijstvo, vsakokrat pa poišče še druge avtoritete z določenega področja ter se pusti poučevati na različne načine. Z vegani postane celo aktivistka in ponoči na farmi rešijo nekaj kokoši pred strašnim trpljenjem. Ob samopreskusu ugotavlja, da ni lahko biti načelen, z veliko samoironije priznava svoje pomisleke in slabosti. S čim zamenjati usnjeno sedlo? Kako se znebiti zajedalcev na lastni kmetiji, če si vegan. Je veganska hrana za mačke nekaj normalnega in kam z mišjo, ki jo le-ta ujame? Knjiga, ki nosi tako težo, je v bistvu napisana lahkotno in mestoma v komičnem tonu. Še posebej, ker ima tudi sama doma malo kmetijo, pa z njenimi živalmi tudi začutimo. Ob koncu je pisateljičina zdravstvena slika boljša, v zaključku pa nikogar v nič ne sili. Dragocena knjiga.