| Žanr | življenjepis / biografija |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2006 |
| Založba | Društvo Mohorjeva družba |
| Prevod |
Cvetka Terezija Kovačič |
Alma M. Karlin je bila rojena v Celju leta 1889, zaslovela pa je s svojim potovanjem okrog sveta v letih 1919-1928. Na podlagi te avanture je nastalo mnogo njenih člankov, potopisov, romanov ipd. Zelo spretno je sukala pisateljsko pero, s prirojenim občutkom za umetniško izražanje. Bila je predlagana tudi za Nobelovo nagrado. Pisala je pretežno v nemščini, sicer pa je govorila več kot osem jezikov.
V pričujoči knjigi je popisala zadnji del svojega potovanja: doživetja iz Indonezije, Tajske, Burme in predvsem Indije. Iz teh zapisov veje njen pogum, odločnost, tudi trpljenje in odpovedovanje, predvsem pa želja, da doživi in razišče tuji svet. Opisuje neokrnjeno kulturo starih verstev, kast, prepričanj.
Skratka, dragoceno pričevanje, ki ima še večjo vrednost spričo dejstva, da je danes vpliv zahodnega materializma na stare kulture, s katerimi se je srečala, precej izrazit in marsikje se izgublja pristnost tradicionalnega.
Objavljeno: 15.12.2014 13:33:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:35
Tako utrujena sem bila redkokdaj v svojem življenju, a lahko rečem, da sem ravnokar spoznala Benares z vseh koncev in krajev; da sem videla tkalce svile pri njihovem delu, lončarje, izdelovalce sandalov, opazovala obdelovalce medenine in druge rokodelce, da sem hodila po ulicah, ki jih ni nikoli prestopila turistična noga, drobnih in zavitih kot črv, in v katerih so hišice – nizke in pritlične, belo prepleskane ilovnate, ki niso na isti višini kot cesta, ampak na majhni vzpetini, ki ni bila ravna, ampak poševna, peščena ali prašna. Po vseh vrtovih so rasle indijske fige, podobne kaktejem, ki imajo dolge trne in ničesar in nikogar ne spustijo skozi.
in nato