Drevo glasov
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2005 |
Založba | Grlica |
Zbirka |
Romani Grlica |
Ilustracije |
Mojca Sekulič Fo |
Ključne besede | Ločitev, Mladostniki, Potrošniška družba, Smrt, Starši, V mladinskem leposlovju |
Aljina starša doživljata zakonsko krizo. Ker se odločata, kako naprej, Aljo pošljeta na počitnice k sorodnikom (Mopsovim) in tako Alja začne spoznavati njihovo življenje. Odkriva, kako včasih življenje ljudi postavi pred zelo hude preizkušnje. V družini Mopsovih je namreč tragično umrl njihov najmlajši Oto. Bil je še zelo majhen in družina se s tragedijo še vedno ni soočila. Oče se je zakopal v delo. Mama z veliko truda vsak dan skuha kosilo, za kaj drugega nima moči. Še vedno kuha tudi za Ota. Edmund, starejši sin v družini, pa skuša narediti vse, da bi njihovo življenje potekalo čim bolj normalno in da bi izgubo Ota za mamo in očeta naredil čim znosnejšo. Ob tem pa seveda nihče ne pomisli, da bi tudi on potreboval nekaj pozornosti. Položaj že načenja tudi njegovo zdravje. Izgublja glas. V vasi, kjer živijo Mopsovi, pa se soočajo tudi s svetom, ki je do skrajnosti skomercializiran in kjer vse poteka izključno preko trgovanja. Posredovanje dragocene informacije postane zanimivo šele, ko Alja za to zahteva visoko vsoto denarja. Tudi do povrnitve Edmundovega glasu pride šele, ko lahko Alja in Edmund Čuvarja glasov, ki čuva Drevo glasov, rešita pred komercializacijo. On je namreč Čuvaj in ne dobrotnik. Alja je spoznala, da je življenje je ena sama trgovina in da je vse, kar je pomembno samo to, da sta njena starša živa in jo imata rada. Vse ostalo se bo že uredilo. Ob težkih trenutkih v življenju postane razlika med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi več kot očitna. Med vrsticami pa nam Miha Mazzini ponudi kar nekaj življenjskih naukov, ki jih navajamo v nadaljevanju, ker so vredni razmisleka. “Brez priložnosti lahko vsak ravna prav. Ena večjih modrosti življenja je razlikovanje medtem, kar lahko spremenimo in tistim, kar moramo sprejeti. Ko odrasle ženske ugotovijo, da je z njihovimi življenji nekaj narobe, se razdelijo na dve skupini: ene se sklenejo s tem soočiti in spopasti, druge pa le spremenijo pričeske. V pradavnini so mogoče res trgovci ponujali tisto, kar so jamski ljudje rabili. Potem v srednjem veku, so ponujali tisto, kar so si želeli. Danes ponujajo želje same. Tisto, kar sploh ne veste, da si želite.”
Objavljeno: 13.08.2016 22:25:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:08
“Zakaj se tako bojim? Pomagala sem Edmundu, borila sem se s trgovskimi potniki, šla do Drevesa glasov, se spopadla s čuvajem, sama rešila Edmunda – če sem lahko zmogla vse to, bom zmogla preživeti tudi probleme mojih staršev. Saj sta oba živa in me imata rada,” si je rekla. Zavedala se je, da občutek moči ne bo trajal v neskončnost a hkrati je vedela, da se vedno lahko vrne k spominom na preteklost in iz tega, kar je že premagala, črpa novo moč. (str. 151-152)