Drevo možnosti in druge zgodbe
Žanr | kratka zgodba, znanstvenofantastični roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Literarno-umetniško društvo Literatura |
Zbirka |
Stopinje |
Prevod |
Tanja Ahlin |
Ključne besede | Fantastika, Znanstvena fantastika |
Dobrodošli v dimenzije časa in prostora, kjer je meja le domišljija ...
Prvo prevedeno delo avtorja, ki se ga literarni kritiki in nagrade izogibajo, a je kljub temu – ali pa morda ravno zaradi tega? – eden najbolj branih sodobnih francoskih pisateljev. V zbirki kratkih zgodb, v kateri kar prekipeva od različnih znanstvenofantastičnih, domišljijskih ali le na moč nenavadnih domislic, Werber bralca nenehno preseneča. Od zgodbe, v kateri se francoski turist za spremembo odloči dopustovati v Franciji 16. stoletja, a ga čisto zadnji hip rešijo vislic, ker ni želel zavarovanja; pa nekakšnega priročnika višjih bitij, ki bralca poučuje, kako ravnati s svojimi hišnimi ljubljenčki – ljudmi; zgodbe znanstvenika, ki je na sebi preizkusil formulo prosojnosti; pripovedi drevesa, ki je bil priča umoru … V vsaki teh zgodb odmeva Werberjeva filozofija: Literatura je tu zato, da v njej uživamo in da nas zabava. Govoriti želim o užitku razkrivanja, o uživanju v vednosti. Knjige naj vzbujajo voljo do življenja!” (str. 198).
Objavljeno: 21.02.2017 14:00:35
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:13
“KAJ NAREDITI S ČLOVEKARIJEM, ČE SE LJUDI NAVELIČAMO?
Kot se to zgodi z drugimi igračami, se vaš otrok lahko, ko odraste, naveliča tudi ljudi. (Ko otrok reče “Kupi mi ljudi, mama, obljubim, da bom skrbel zanje”, se je treba zavedati, da se bo otrok z njimi zares ukvarjal največ štiri dni.) Takrat se nam lahko zdi najpreprosteje, da se jih znebimo tako, da jih stresemo v stranišče, smetnjak ali kanalizacijo. Če ne bodo prej umrli, bodo v vseh primerih ljudje, ki smo jih ujeli na Zemlji in si jih prisvojili, prišli v stik z našimi ljudmi iz kanalizacije. Toda ljudje z Zemlje nimajo nobene obrambe, preveč so “nežni” in zato jih bodo ljudje iz kanalizacije, ki precej hitreje tečejo, preganjali, dokler jih ne pobijejo. Zato ni preveč lepo do naših malih prijateljev, da jih prepustimo takšni usodi.” (str. 22).