Druga žena

Če je knjižno sceno pred kratkim razburkala knjiga Erike Debeljak Johnson – o stigmatizaciji vdov, se ji je pri tem pravkar pridružila knjiga “Druga žena”, ki pa sesuva “drugo” stigmo. V knjigi Alenka Kesar opisuje razpad prvega zakona in srečanje s prav tako ločenim moškim; ta se izkaže za ljubezen njenega življenja. Oba imata že po dva otroka iz prvega zakona, pri štiridesetih tudi že vsak svojo kariero, navade … Razumljivo je, da sta, kljub očitni ljubezenski povezanosti, zelo pazljiva pri nadaljnjih korakih. Alenki kmalu postane jasno, da skupnega otroka ne bosta imela, da nje nekateri iz Kamenkove družbe ali družine ne bodo sprejeli, da je težko enako obravnavati svoje in njegove otroke, da je potrebno dvomiti v pravico do ponovne poroke, še bolj v izbiro bele obleke, da je pravzaprav potrebno definirati ogromno meja, v katerih bosta lahko ohranila svojo “drugo” ljubezen in razširjeno družino ter – odrasti. Izkaže se, da kljub premnogim preizkušnjam, padcem, nihanjem, njuna ljubezen obstane, pravzaprav obratno, zaradi ljubezni vse ostalo lahko prebrodita. Ljubezen njun prostor odpre tako zelo, da tudi vsi bivši partnerji ostajajo del dogajanja, praznikov in skrbi okoli otrok. Doslej smo lahko brali Kamenkove knjige, v katerih nastopa Alenka, sedaj spoznamo, kako dobra je v tem sama in zakaj smo jo imeli radi v oddaji Vizita. (Če je kot žena druga, kar se oddaje Vizita tiče, ki jo je sama oblikovala in vodila 17 let, ostaja prva in edina.) Pisanje namreč odlikujeta njej lastna srčnost in odkritost o tem, kako šibki smo v odnosih in kako lahko le ljubezen in humor vse preobrazita. Ljubezen pri štiridesetih – je mogoča. Biti druga žena – je lahko izpolnjujoče.