Drugačen um : hobotnice in razvoj inteligentnega življenja
Žanr | poljudnoznanstvena knjiga |
Narodnost | avstralska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | UMco |
Zbirka |
S terena |
Ključne besede | Evolucija (biologija), glavonožci, hobotnice, Inteligentnost, Razum, Sporazumevanje, Vedenje, Zavest, Živčevje, Znanost |
Imeti osem lovk.
Čeprav so hobotnice videti umsko precej nerazvite in predstavljene kot srhljive sluzaste stvari, so te izjemne živali v resnici ena izmed najbolj fascinantnih bitij na svetu. Hobotnice imajo izjemno močno osebnost in temperament, nekatere so sramežljive druge samozavestne. Celo nagajive so in hrepenijo po novostih, če ne dobijo zadostne intelektualne stimulacije pa se začnejo dolgočasiti. Poleg visoko razvite stopnje nadzora je za hobotnice značilno, da lahko opravljajo kompleksne naloge in se učijo iz lastnih in drugih izkušenj. Zdaj se pa lahko le vprašamo kako je lahko preprosti mehkužec brez hrbtenice tako inteligenten?
Peter Godfrey-Smith, priznani avstralski profesor zgodovine in filozofije znanosti na Univerzi v Sydneyju, izurjen potapljač in raziskovalec morskega življenja nam v knjigi Drugačen um predstavi avanturistično zgodbo o nastanku in razvoju življenja, ki se je pretežno odvijala v oceanu. Hobotnice uporabi kot iztočnico za raziskovanje zavesti, ki je drugačna od človeške . To raziskovanje pa nam lahko služi kot okno v razumevanje evolucije inteligence pri nečloveških vrstah in primerjanja človeka z njegovim izjemnim živalskim sorodnikom. Njegova raziskovanja so dobrodušna. Nikoli ni dogmatičen, a presenetljivo prodoren. Osvežujoče smernice nas vabijo, da premislimo in se občasno, brez slabe vesti, z njim ne strinjamo.
Napisana na podlagi edinstvenih osebnih opazovanj je knjiga zelo berljiva in spremeni našo predstavo o tem, kaj sploh čustvenost pomeni ter najde točko, kjer se naše sprejete predstave o človeški inteligenci srečajo z nečim čudovito drugačnim.
Objavljeno: 22.01.2024 14:08:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:53
Glavonožci so otok umske celovitosti v morju nevretenčarjev. Ker je bil naš najbližji skupni prednik tako preprost in je živel v tako odmaknjeni davnini, so glavonožci samostojen eksperiment v evoluciji obsežnih možganov in celovitega vedenja. Da lahko navežemo stik z glavonožci kot čutečimi bitji, se ne zgodi po zaslugi skupne zgodovine in tudi ne po zaslugi sorodnosti, temveč zato, ker je evolucija ustvarila razum po dveh poteh. Najbrž je malo verjetnosti, da bi se z inteligentnim, kakor iz vesolja prispelim tujcem kdaj srečali pobliže kot v tem primeru (str. 21).