Drugi glasovi, druge sobe

Capotov roman iz leta 1948 je prvo delo, ki ga je avtor objavil že pri rosnih štiriindvajsetih in je ob izidu povzročilo precejšnje vznemirjenje predvsem zaradi neprikritih homoseksualnih namigov, kar je bilo nezaslišano za puritansko Ameriko tik pred izbruhom McCarthyjevega lova na čarovnice. V glavni vlogi nastopa trinajstletni deček, ki se je po materini smrti iz živahnega New Orleansa na povabilo očeta, ki ga ni še nikoli prej videl, odpravil globoko na podeželje ameriškega juga v sosednji Alabami na osamljeno in propadajoče posestvo. Že ko je prispel v majhen kraj, najbližje ležeč posestvu, so ga tamkajšnji prebivalci, vsega nežnega, elegantnega in dekliškega, nezaupljivo opazovali, ko je povprašal po očetu, pa je to nezaupanje dobilo še pridih nečesa skrivnostnega in neizrečenega. Ko je končno pripotoval do cilja, je vznemirjenje ob srečanju usahnilo v razočaranje. Namesto na očeta je naletel le na njegovo ženo in bratranca, očetov lik pa je postajal vedno bolj fantomski, sploh ker so vsa vprašanja o njem naletela na gluha ušesa. Prebivalci nekdaj verjetno uglednega in razkošnega posestva so tudi sicer bili precej čudaški, osamljeni v svojem odmaknjenem in v preteklost ujetem življenju: očetova zagrenjena žena, ekscentričen bratranec, nagnjen k transvestizmu ter služkinja z brazgotino na vratu, ki ji ga je pred leti prerezal njen mož in sedaj živi v strahu pred njegovo vrnitvijo. In končno oče, hud invalid, ki le še vegetira zaradi nesreče v preteklosti. V svoji osamljenosti se deček naveže na sosedo podobne starosti, a zelo različnih navad, amazonsko deklico fantovskega vedenja, ki ne sprejema položaja, v katerega ženske potiska družba. V romanu, ki ga je nemogoče predstaviti na kratko, ampak ga je treba preprosto prebrati, je veliko avtobiografskih elementov. Mladega Capota zaslutimo tako v liku najstnika kot tudi v homoseksualnem bratrancu, ki je tudi fizično opisan precej po pisateljevi podobi. Lik uporniške sosede pa naj bi se zgledoval po Capotovi prijateljici iz otroštva in tudi vsega življenja, pisateljici Harper Lee. Odlično napisan prvenec odkriva literarnega genija, ki je prehitro doživel osebnostni propad in je slovenske bralce do sedaj osrečil le z romanoma Hladnokrvno in Zajtrk pri Tiffanyju ter nekaj kratke proze. Posebno pohvalo in pozornost pa je treba nameniti tudi prevodu in zelo podrobni ter analitični spremni študiji Suzane Tratnik.