Drugo mesto

Roman je pripoved, v kateri se realni prostori Prage prelijejo v fiktivne prostore s bizarnimi lastnostmi. Prehajanje med enimi in drugimi prizorišči se začne, ko pripovedovalec v antikvariatu na Karlovi ulici odkrije zelo skrivnostno knjigo: vezana je v vijolični žamet, strani so potiskane z neznano pisavo, v knjigi so izredno detajlni bakrorezi, odprta knjiga v temi oddaja šibek zelenkast sij. Pripovedovalec želi priti skrivnostim knjige do dna, pri tem pa ga nepričakovano preplavljajo vzporedni svetovi. Kar se čez dan zdi vsakdanje, ponoči postane absurdno: natakar se ponoči spremeni v svečenika tajne sekte, iz kipov na Karlovem mostu, ki čez dan mirujejo, ponoči poskakajo losi, v dnevni trgovinici s čevlji ponoči očanec ponuja spominke nevidnega mesta, po zaužitju sluzaste tekočine človek lahko poleti na streho, kjer sreča papagaja za recitacije, osebe se izražajo v absurdnem jeziku, po mestu vozi nevarni zeleni marmorni tramvaj z obračališčem v Tibetu … Pripovedovalec v realnem svetu naleti na številne ljudi, ki so doživeli srečanja z nevidnim svetom, njihove pripovedi so enako bizarne kot pripovedovalčeva prvoosebna doživetja. Roman je zelo večplastno besedilo, ki ponuja številne interpretacije. Beremo ga lahko vsaj kot filozofski roman o dojemanju sveta skozi omejeno človeško zavest, ki ruši meje samoumevne resničnosti in pravilnosti človeških zaznav sveta, kot kontrast med videzom in resnico o ljudeh in prostorih, kot hvalospev moči knjige in zapisane besede, kot pisateljev poklon kotičkom Prage ali pa se enostavno prepustimo osnovni pripovedi o razkrivanju skrivnosti neke knjige in uživamo v domišljijsko zelo bogatih zgodbah in podzgodbah, zrncih humorja in absurdnih dialogih. Roman je še eno delo v vrsti del, ki na svojski način ubesedujejo Prago (med novejšimi in manj klasičnimi naj omenim samo Pavlo Horákovó s Teorijo čudnosti ali Michala Viewega z Angeli vsakdanjega dne) in del z vzporednimi svetovi (ob katerem tako literarna kritika kot bralci največkrat omenjajo Itala Calvina in njegova Nevidna mesta). Michal Ajvaz je tudi pesnik, prevajalec, esejist, ob njegovih delih se pojavlja oznaka magični realizem. Drugo mesto je prvi Ajvazev roman, preveden v slovenščino (prevod Nives Vidrih), prav letos pa bo pri založbi Sanje izšel Ajvazev roman Pot na jug (prevod Anjuša Belehar), ki ga že radovedno čakamo.