Družina Daneu, starinarji
Žanr | spomini |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Vasja Bratina |
Ključne besede | Družina, Zgodovina |
Pripoved o tem, kako se je slovenska družina Daneu iz zaledja Trsta povzpela med svetovno znane italijanske starinarje.
Knjiga, ki jo je po pričevanjih, zapiskih in pismih članov rodbine Daneu napisala Alessandra Lavagnino in je v prvi izdaji leta 1981 izšla s predgovorom italijanskega pisatelja Leonarda Scasie, ki je bil redna stranka starinarne Daneu, nas seznanja z družinsko zgodbo znane rodbine Daneu. Na začetku 19. stoletja so se na Opčinah nad Trstom, tam, kjer so kasneje postavili znameniti Obelisk, ukvarjali z gostilničarstvom, trgovskimi in poštnimi posli. Po izgradnji južne železnice pa se je promet z največjim pristaniščem cesarstva preusmeril na železnico in zato je mlajši rod iskal delo drugje. Sin Vincenc Daneu, obvladal je poleg italijanščine še nemščino, francoščino, angleščino in seveda trgovske posle, je odšel v Palermo in takoj začel z različnimi posli. Leta 1889 se je poročil s sestrično Ito Žvanut, po rodu iz Lozic, ki je svoje svetovljansko znanje nabirala v kolegiju Lindau na Bodenskem jezeru. Tukaj so se kasneje šolali tudi njuni otroci. Sčasoma se je družina specializirala za trgovanje s starinami, postali so eni najbolj znanih in cenjenih starinarjev v Palermu, trgovino so odprli tudi v mondeni Taormini. Da so ohranili slovenske korenine in tudi slovenski jezik so predvsem služinčad poiskali kar v domačih Lozicah. Tudi mlajše generacije še vedno vzdržujejo vezi z rodnimi kraji svojih prednikov.
Objavljeno: 25.10.2016 14:09:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:56
“Sardinske preproge bodo dosegle izjemno visoke cene, ker je vsaka izvirnik – od več sto, ki so šle skozi moje roke, nista bili niti dve enaki. Navedene bodo v knjigah o umetnosti in bodo za nas v neskončnost delale reklamo bolj resno in učinkoviteje kot plačljivi reklamni oglasi, ki jih drugi prenavljajo in povečujejo iz leta v leto… Preproge razstavite razvite in pokončne – kakor vojaki v pozoru – , tako da bodo prišli do izraza njihovi izjemno bogati vzorci, ki so pri vsaki drugačni.”(str.168)