Duh gore Denali = The spirit of mount Denali
Žanr | pravljica |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2020 |
Založba | Pro-Andy |
Prevod |
Erica Johnson Debeljak |
Ilustracije |
Kristina Krhin |
Ključne besede | Človek, Divje živali, Duhovi, Duhovno življenje, Gore, Hvaležnost, Odnos do narave, Odnos do živali |
Četrta pravljična knjiga Tatjane Jamnik Pocajt se godi na Aljaski. Najbliže nebu leži gora Denali. V ledeni palači na njenem vrhu prebiva duh gore, skrbnik aljaških prostranstev, varuh živali. Ker je osamljen, mu božanstvo neba pošlje človeka. Začne se preživljati z lovom, a nič ni dano samo po sebi. Pred njim je duhovno potovanje. Če bo znal sprejeti plen kot daritev, bo prišel na vrh gore Denali in zaživel v prijateljstvu z duhom, drugače bo za večno izgnan z Aljaske.
Kdor bi ne vedel, da gre za avtorsko pravljico, bi jo imel za ljudsko. Vsa iz enega kosa je, kot da bi bila predajana skozi rodove. Zadane z obrednostjo, ki nas sooči s seboj. Ničesar v njej ni, kar ne bi na ravni svoje izkušnje znali sprejeti otroci, a močno nagovarja tudi odrasle. Kako bi doživel naš odnos do narave duh gore Denali?
V duhovno govorico pravljice je subtilno vstopila ilustratorka Kristina Krhin. V njenem likovnem izrazu duh gore Denali postane duh duhov, človek-žival, kralj živih in mrtvih. Iz medsvetja pomaga lovcu do izgubljene vednosti o enosti živega, njegovi barvi sta bela in modra. Svet tukajšnosti tkejo zemeljske barve. Prevzame izraznost pogledov – živali, lovca, živalskih duhov in duha gore Denali, pa tudi tistih v oblakih, kjer razpoznavaš obraze. Čuteča prisotnost dreves in snežink, ki prehajajo v zvezde. Ob slovenskem besedilu je nanizan angleški prevod, pravljico pa avtorica pospremi tudi z zanimivo primerjavo Slovenije in Aljaske.
Objavljeno: 10.04.2021 19:36:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:00
“… Toda Človek, ki je prišel, ni imel ničesar. Zato si je izdelal sulico in začel loviti divjad po gozdovih in rekah. Duh gore Denali je nekaj časa opazoval njegovo početje, nato pa mu je rekel: “Zakaj jemlješ moje bogastvo, ne da bi me prosil zanj?” …”
(str.6)