Dva brata, trije svetovi : zgodba o družini Žagar
Žanr | biografski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Druga svetovna vojna, Družina, Družinska podjetja, Družinski odnosi, Meščanstvo, Nacionalizacija |
Zgodba o prednikih, ki so preživeli najbolj negotove čase
Dva brata, trije svetovi je literarni prvenec slovenske pisateljice Monike Žagar, ki je vrsto let živela, predavala in ustvarjala v tujini. V biografskem delu je predstavila svojo družino, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja uspešno, z iznajdljivostjo in podjetnostjo razvijala lesno industrijo v Rakeku na Notranjskem. Pravljico o uspehu je prekinila druga svetovna vojna, po vojni pa je bilo premoženje lastnikom odvzeto. Ideološka razcepljenost je oba protagonista, dva brata, postavila vsakega na svoj breg. Starejši brat Line se je namreč že pred drugo svetovno vojno začel zanimati za komunistične ideje in se tako obrnil proti tistemu, kar sta ustvarila skupaj s svojim bratom, in tistemu, kar so ustvarili njegovi starši. Avtorica je zgodbo predstavila nekonvecionalno, koščki zgodb so potegnjeni iz različnih časovnih obdobij, ki jih pripovedujejo glasovi glavnih junakov.
Objavljeno: 01.07.2019 17:07:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:06
“Mami je bila naša alternativna stvarnost ravno tako tuja kot novi, socialistični svet, ki je zrasel okrog nje po vojni. In ker sva vedeli, da so konflikti med nama neizogibni, sva se brez besed dogovorili, da se pogovarjava samo o dnevnih in nevtralnih temah. Včasih sem se vanjo zaletela na cesti, pred Modno hišo ali pred Namo, in to je bilo verjetno videti takole: jaz v spranih kavbojkah, črni majici in dolgem črnem plašču z vijoličasto podlogo, ona pa v roza svileni bluzi, bež krilu, z biserno secesijsko broško na klasičnem suknjiču. Različni sva bili kot noč in dan in nisva se zavedali, da naju druži to, da sva obe outsajderki.” (str. 105)