Dvanajst potohodnikov

Izvirnik Doce cuentos peregrinos (Dvanajst romarskih zgodb) je bil izdan že leta 1992, slovenski prevod z naslovom Dvanajst potohodnikov pa je v Kondorjevi zbirki izšel leta 2018. Avtor nam že v uvodu razloži ozadje pisanja zgodb: te naj bi nastajale skupno 18 let, nekatere so bile sprva napisane kot filmski scenariji, druge so bile tekom časa tudi spremenjene.

Tako kot sam Garcia opiše pisanje zgodb kot »/…/ nenavadno ustvarjalno izkušnjo, ki jo je vredno opisati, /…/« (str. 7), enako mnenje bo delil tudi bralec, ki bo zgodbe prebral. Čeprav so kot celota nastajale zelo dolgo, imajo veliko skupnih točk. Vsi glavni liki so latinskoameriški priseljenci, ki so večinoma našli svoj dom v Evropi. Na poti, ki jo želijo prehoditi, oziroma na svojih romanjih so velikokrat sami, v svoji izkušnji pa osamljeni. Garcia tudi tu uporabi svoj magični realizem: zgodbe preveva pravljičnost, mističnost (da ne rečemo celo bizarnost) in skoraj vsaka se zaključi s smrtjo. Nekatere so zelo kratke, spet druge bistveno daljše, vse bodo na pozornem bralcu pustile močan vtis in nas opomnile, kako hitro spremenljiva je lahko naša usoda.

Avtor, znan predvsem po svojih epskih delih Sto let samote in Ljubezen v času kolere, vas tudi z zbirko kratkih zgodb ne bo razočaral.